Graditev Tromostovja in tramvaj na njem, levo Prešernov spomenik. Ljubljana, obdobje med obema svetovnima vojnama. Foto: neznan, hrani: Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije v zbirki časopisa Slovenec.
Vabljeni na pogovore o Ljubljani, na katerih strokovnjaki z različnih področij razpravljajo o tem, kako se naše mesto v zadnjih dveh stoletjih spreminja in raste, kateri fenomeni ga pri tem bistveno opredeljujejo in kateri dogodki zaznamujejo ter – v duhu razstave – kako ob tem razmišlja o sebi. Kaj vpliva na predstave mesta o sebi; če in kako nato ta mestna samopodoba vpliva na vedenje mesta? Kaj Ljubljana v različnih obdobjih čuti kot nujno in česa ne, na kaj je ponosna in česa se sramuje? Katere fenomene, dogodke in osebnosti slavi ter se z njimi identificira in na katere bi najraje pozabila? Kdaj občutno spreminja pogled nase in zakaj? Kako mesto premisli in se prilagodi različnim družbeno-političnim okvirom, v katerih se znajde? Koliko sploh razmišlja o tem, da – če sledimo Henriju Lefebvru – različni produkcijski načini tudi v Ljubljani urejajo in proizvajajo svoj prostor in čas ter se na ta način dovršujejo in kaj to pomeni zanjo?
Pogovori o tem, kako Ljubljančani fizično in miselno gradimo svoje mesto, so zastavljeni kronološko in tematsko. Stalni gostitelji in razpravljavci omizij so arhitekta Andraž Keršič in Miloš Kosec, krajinska arhitektka Ana Kučan, arhitekturna zgodovinarka Breda Mihelič, zgodovinar Ivan Smiljanić, kustos razstave Predstava mesta Igor Španjol, umetnostna zgodovinarja Gojko Zupan in Beti Žerovc. Za posamične pogovore ali sklope pogovorov se jim priključijo še drugi strokovnjaki, specializirani za obravnavane teme ali obdobja.
Pogovori potekajo v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova (+MSUM).
Sreda, 21. 5. 2025 ob 18.00. Ljubljana med dvema vojnama (1918–1941)
Ljubljano je na začetku izbranega obdobja močno zaznamovalo razhajanje z Avstro-Ogrsko, saj se je s tem končevala njena večstoletna vključenost v avstrijski kulturni prostor, njegove standarde in infrastrukturo. Slovenci, razočarani nad svojo novo razdeljenostjo med več držav, so v večinskem delu postali državljani novonastale, kulturno raznolike jugoslovanske monarhije. Razprava bo tekla o tem, kaj je za Ljubljano pomenilo vzpostavljanje nove države, pri čemer se je morala čim hitreje prilagoditi povsem drugačnemu kulturno-političnemu kontekstu ter se ob tem še utrjevati kot središče vseh Slovencev. Kako je ob tem razmišljala o sebi, kaj je obžalovala in pogrešala, česa se je veselila in kje je videla nove priložnosti? So bile nad spremembami in novo, jugoslovansko konstelacijo bolj navdušene Ljubljančanke ali Ljubljančani? Kako so se v Ljubljani počutili, ko so spomenik jugoslovanskega kralja postavljali na stopnišče mestne hiše ali ko je nedaleč od nje rasel prvi ljubljanski nebotičnik? Je mogoče medvojno razpoloženje Ljubljane brati preko vizualnega gradiva tistega časa in zapuščine v fizičnem prostoru?
Gostje: umetnostna zgodovinarja Hana Čeferin in Peter Krečič, zgodovinarka Irena Selišnik in arhitekturni zgodovinar Bogo Zupančič.
Sreda, 16. 4. 2025 ob 18.00: Mesto in garnizon
Pogovor je tekel o sobivanju Ljubljane z vojsko v zadnjih dobrih dveh stoletjih. Kdaj je padlo ljubljansko obzidje in kdaj so bili meščani odvezani obveznosti obrambe mesta? Zakaj so morali Ljubljančani v svojih domovih prenočevati vojake in kako naj bi jih te nadležne obveznosti še pred sredino 19. stoletja reševal Kolizej? Kdaj so mesto preplavile velike vojašnice (na primer domobranska na Roški, belgijska na Metelkovi, topniška za Bežigradom), ki so slabih sto let predstavljale obsežne, za civilno prebivalstvo zaprte dele mesta, danes pa vztrajajo z nami z drugačnimi vsebinami? Od kod so bili vojaki, ki so skozi čas bivali v njih? Kako so videli mesto, v katerem so služili vojsko in kako so Ljubljančani in Ljubljančanke videli njih? Kam so z ljubljanskih ulic izginili vojaki v zadnjih desetletjih in ali se brez njihove prisotnosti v vsakdanu v Ljubljani počutimo bolj ali manj varni?
Gostje: vojaški zgodovinar Damijan Guštin, zgodovinar, kustos za orožje in uniforme v MNSZS Marko Ličina, antropologinja, avtorica knjige Utopija uniforme: Afektivna življenja Jugoslovanske ljudske armade Tanja Petrović in zgodovinar habsburške Srednje Evrope, ki je raziskoval prisotnost habsburške vojske v Ljubljani, Rok Stergar.
Sreda, 19. 3. 2025 ob 18.00: Ljubljanski javni prostori
Kaj vzpostavlja oziroma konstituira javni prostor mesta? Ali se koncept mestnega javnega prostora spreminja skozi čas in katere so njegove ključne oblike in značilnosti v različnih obdobjih? Zakaj nekateri javni prostori izgubljajo svoj pomen, oziroma celo izginjajo, spet drugi pa se na novo vzpostavljajo? Zakaj je javni prostor tako zelo pomemben za mesto? Kdo in kaj v njem najde svoj prostor, kdo vse v njem komunicira in s kakšnimi vsebinami? Kakšna so razmerja med urbano formo javnih prostorov in oblikami družbenosti v javni sferi?
Pogovarjali smo se o tem, koliko in kako Ljubljančani razmišljamo o svojem javnem prostoru kot o proizvedenem ter kako ga proizvajamo, pa tudi o tem, kdaj je javni prostor v Ljubljani najbolj in najmanj polariziran. V naših mislih bodo spomin in spomeniki, slavnostne okrasitve mesta, protokol in javne manifestacije, pa tudi revščina in obdobja, ko Ljubljana na svojih ulicah pokaže največ agresije.
Gostje: urbani sociolog Pavel Gantar, sociologinja Maša Hawlina, krajinska arhitekta in raziskovalka zgodovine vrtnega oblikovanja Ines Unetič in zgodovinar Marko Zajc.
Petek, 14. 3. 2025 ob 18.00: Dolgo 19. stoletje 2. Slovenija se klanja Ljubljani
Ljubljana se v zadnjih desetletjih dolgega 19. stoletja izredno hitro širi in spreminja svojo identiteto. Mesto zaznamujeta povsem drugačna ambicija in tempo od tistih v prvi polovici 19. stoletja, vzpostavlja in gradi se vse od vodovoda in drugih komunalnih izboljšav do razvejane pahljače kulturnih in drugih institucij. V desetletjih pred 1. svetovno vojno v mestu zaznamo velik porast delujočih strokovnjakov, gradbenikov in arhitektov ter umetnikov; združevati se začnejo v formalna in neformalna profesionalna združenja, nekateri pa so tudi širše kulturnopolitično aktivni in prepoznavne javne osebnosti. Leta 1903 je v veliki sejni dvorani mestne hiše nameščena slika Ivane Kobilce s povednim naslovom Slovenija se klanja Ljubljani.
Gre za mesto, ki ga deloma slabo poznamo, saj v ospredje postavljamo zgodovino slovensko čutečih Kranjcev, medtem ko zelo razgibano gospodarsko in kulturno življenje kranjske nemško čuteče sredine v naših predstavah o Ljubljani s preloma stoletja izostaja. Kaj smo izbrisali iz našega spomina in zakaj? Je imela delitev mesta na slovensko in nemško čuteče tudi fizične in prostorske dimenzije? Kako je mesto razmišljalo o sebi znotraj te delitve in ali sta si skupnosti prihodnost mesta zamišljali bistveno drugače?
Gostje: etnolog Božidar Jezernik, arhitekturni zgodovinar Franci Lazarini, zgodovinarja Dragan Matić in Marko Zajc.
Četrtek, 13. 3. 2025 ob 18.00: Dolgo 19. stoletje 1. Resno je življenje, vedra je umetnost
Na prvem pogovoru smo razmišljali o parametrih, skozi katere se je mogoče približati razmišljanju in predstavam mesta o sebi, pri čemer se bomo naslonili na pomembne mejnike ali dogodke za mesto, kot so rušenje mestnega obzidja, Ilirske province, Ljubljanski kongres leta 1821, prihod železnice v sredini stoletja in rušilni potres leta 1895.
Ljubljana v prvih desetletjih 19. stoletja očitno ceni mir, ki je nastopil po pretresu napoleonskih vojn, postavlja se v stare tirnice in v blagem tempu nadaljuje z razvijanjem meščanske kulture. V mestu se gradi malo, pridobiva pa prve večje javne oblikovane zelene površine. Meščani se združujejo v različna društva, o zmernosti in treznosti nedeljsko razpoložene bidermajerske Ljubljane pa govori tudi geslo, ki si ga je nadela ljubljanska filiala Avstrijskega umetnostnega društva ob ustanovitvi leta 1852: »Resno je življenje, vedra je umetnost«.
Gostje: zgodovinarka zdravstva Katarina Keber, strokovnjak za zgodovino mest Miha Kosi, krajinska arhitekta in raziskovalka zgodovine vrtnega oblikovanja Ines Unetič in zgodovinar Marko Zajc.
Pogovori o Ljubljani nastajajo v sodelovanju Moderne galerije in Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Snujeta in pripravljata jih Igor Španjol in Beti Žerovc v sodelovanju z razpravljavci.
