Spomenik mučencem v pokolu v Pidjiguitiju / "Mon di Timba", Bissau, Guinea-Bissau. Nikola Arsenić (arhitekt), 1975-1979. Foto: Sanja Horvatinčić, 2024.
Sanja Horvatinčić: Jugoslovanska skupnost prakse in produkcija spomenikov v Gvineji Bissau po osvoboditvi
predavanje
Jugoslavija je podpirala Gvinejo Bissau v vojni za neodvisnost od šestdesetih let in to na različne načine nadaljevala tudi po letu 1973, tj. po osamosvojitvi države od Portugalske in koncu krvave protikolonialne vojne, ki jo je vodila komunistična Afriška stranka za neodvisnost Gvineje in Zelenortskih otokov (PAIGC). Zaradi jugoslovanskega političnega zavezništva in osebnih povezav v sektorju javnih del so imeli jugoslovanski strokovnjaki močan vpliv na področju sodelovanja države v sedemdesetih in osemdesetih letih. Jugoslovanski arhitekti so sodelovali pri mnogih javnih delih, hkrati pa so načrtovali, projektirali in nadzirali tudi svoje lastne projekte, tako da so na koncu prevladovali v arhitekturi države kljub vse številnejšim drugim pristopom, ki so jih uvajali Gvinejci po študiju v Sovjetski zvezi ali na Kubi.
Predavanje Sanje Horvatinčić temelji na arhivskih raziskavah, etnografskih srečanjih in terenskih anketah, v njem pa bodo predstavljeni spomeniški projekti, ki izhajajo iz sodelovanja Jugoslavije z Gvinejo Bissau, in njihove formalne in družbene značilnosti v odnosu do sodobne produkcije spomenikov v Jugoslaviji ali do srečanja s portugalskim kolonialnim modernizmom. Čeprav se avtorica zaveda, da je pomembno upoštevati globalne izmenjave med neuvrščenimi in posredovanje nadnacionalnega strokovnega znanja in interesov, pa trdi, da lahko delo Jugoslovanov v Gvineji Bissau razumemo bolje, če osvetlimo načine, kako so oblikovali skupnost s prepletanjem strokovnega znanja, politike in intimnejših odnosov. S prepoznavanjem te kompleksnosti bomo lahko razumeli, kako se v današnji Gvineji Bissau spominjajo njihove prisotnosti in kako njihovo delo še vedno odmeva, tako v mestnem tkivu kot v ljudski domišljiji. Dogodek organizirata Moderna galerija in ZRC SAZU ter je del javnega programa Poletne šole Naši mnogi Vzhodi.
Sanja Horvatinčić je znanstvena sodelavka na Inštitutu za umetnostno zgodovino v Zagrebu. V svojem raziskovanju se osredotoča na produkcijo spomenikov in spomeniške kulture v socialistični Jugoslaviji ter na dediščino in spominsko politiko v postsocialističnem kontekstu. Sodelovala je pri raziskovalnih projektih o zgodovini jugoslovanske kulturne politike in gibanju neuvrščenih, kritičnih študijah dediščine in zgodovini digitalne umetnosti. Sodelovala je pri raziskovalnem projektu »Modeli in prakse globalnih in kulturnih izmenjav ter gibanje neuvrščenih držav, raziskava prostorsko-časovne kulturne dinamike« (2020-2024), v katerem preučuje odnos med dediščino jugoslovanskega protifašističnega boja in protikolonialnimi gibanji v državah globalnega juga preko kulturnih izmenjav v gibanju neuvrščenih. Leta 2023 je bila sourednica zbornika Shaping Revolutionary Memory: The Production of Monuments in Socialist Yugoslavia (Archive Books Berlin, Igor Zabel Association Ljubljana).
