MG+MSUM

DEBATNI KAFANI | Naši« prostori prihodnosti
28. in 29. avgust 2024 |17:30 | ŠD Tabor (v sodelovanju s festivalom Mladi levi) ​
#

Debatna Kafana, 2022. Foto: Nada Žgank. 

 

Festivalska tradicija debatnih kafan pod taborskimi kostanji ob kavi, ki vztrajajo pri razmisleku o vlogi umetnosti pri problemsko zastavljenih temah, se letos povezuje z našo mednarodno poletno šolo. Tema poletne šole je Naši mnogi vzhodi, tema obeh debatnih kafan pa bo posvečena imaginaciji ali pa kar ustvarjanju prostorov prihodnosti. Prostori, ki so »naši« oziroma skupni, so nenehno na udaru številnih silnic – urbanizacije, gentrifikacije, komodifikacije, komercializacije ter tudi vojn, izčrpavanja resursov in posledično degradacije ali pa jih različni interesi poskušajo transformirati.

 

 

sreda, 28. avgust 2024 |17:30 | ŠD Tabor (v sodelovanju s festivalom Mladi levi) 

 

Debatna kafana | Ala Younis, Bojana Kunst, Ivana Müller (moderatorka Klara Drnovšek Solina)

 

Na prvi okrogli mizi bomo poskušali odpreti razmislek o skupnih prostorih kot o prostorih potenciala za reparativne prakse oziroma kako misliti spremembe tako, da vnašajo v prostor skupnostne prakse in sploh omogočajo vznik ali podporo skupnosti.

 

Ala Younis je umetnica, ki se posveča kuratorskim, filmskim in založniškim projektom. Razstavljala je v Amanu, Dubaju, Šardžahu, New Yorku, Londonu, Sevilli in Pragi. Kurirala je prvi kuvajtski paviljon na Beneškem bienalu (2013) in sokurirala Singapurski bienale (2022). Leta 2012 je soustanovila neprofitno arabsko založniško iniciativo Kayfa ta. Je umetniška vodja Akademie der Künste der Welt (Köln) in raziskovalka v Arabskem centru za študij umetnosti  al Mawrid na NYU Abu Dabi. 

 

Bojana Kunst je filozofinja, dramaturginja in teoretičarka sodobnih scenskih umetnosti. Kot profesorica poučuje na Inštitutu za uporabne gledališke znanosti v Giessnu, kjer vodi mednarodni magistrski program Koreografija in performans. 

 

Ivana Müller deluje na širokem uprizoritvenem polju gledališča, plesa in performativnih instalacij, kjer raziskuje poetične razsežnosti jezik in različne reprezentacije telesa, giba in glasu. Ob tem se nenehno vrača k prostoru zamišljanja in zamišljenega ter prevprašuje idejo participacije.

 

 

četrtek, 29. avgust 2024 | 17:30 | ŠD Tabor (v sodelovanju s festivalom Mladi levi) 
 

Debatna kafana | Dubravka Sekulić, Maja Simoneti (moderatorka Bojana Piškur)  

 

Na drugi okrogli mizi pa bo tema skupnostno upravljanje in samoorganizacija pri branjenju nekaterih prostorov in načrtovanju njihove prihodnje namembnosti in rabe.  

 

Dubravka Sekulić je arhitektka, teoretičarka in pedagoginja. V raziskavah se posveča transformacijam sodobnih mest na presečišču med produkcijo prostora, zakoni in ekonomijo. Je vodja magistrskega programa City Design na Royal College of Art. Doktorirala je na Inštitutu za zgodovino in teorijo arhitekture ETH Zürich na temo odnosa med jugoslovanskim gradbeništvom in gibanjem neuvrščenih. Zdaj piše knjig z delovnim naslovom »Mesto proti mestu – manjše načrtovanje za osvobojeno prihodnost«. Poleg tega kot sourednica sodeluje pri več publikacijah: Take Back the Land z Godofredom Periero, Life of Crops - Towards Investigative Memorialisation z Milico Tomić in Philippom Sattlerjem in Curatorial Design z Wilfriedom Kuehnom. Je avtorica več knjig, med katerimi je Glotzt Nicht So Romantisch! On Extralegal Space in Belgrade (Jan van Eyck Academie, 2012), nazadnje pa je sodelovala z umetnico in filmsko ustvarjalko Ano Hušman pri filmu o prostorski dediščini jugoslovanske pedagoške reforme Don’t Trace, Draw! (2020). 

 

Dr. Maja Simoneti je diplomirala in doktorirala na Oddelku za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete. Njeno poklicno delovanje temelji na tridesetletnih izkušnjah s prostorskim načrtovanjem v praksi, ki jih je v zadnjih letih prenesla in nadgradila v svetovanje in zagovorništvo javnega interesa v urejanju prostora in varstvu okolja, pri čemer ji je uspelo načrtovalske izkušnje povezati z razvojem novih praks in aplikativnim raziskovanjem. Z obsegom svojega delovanja in angažiranostjo, ki presega običajne okvire poklicnega udejstvovanja, je bistveno zaznamovala in pripomogla k uveljavitvi krajinske arhitekture kot stroke, hkrati pa s tem utrla pot novejšim generacijam v krajinski arhitekturi in drugih strokah, med drugim s pedagoškim delom na več fakultetah.