Največje nagrade za likovno in vizualno umetnost, nagradi in priznanji Riharda Jakopiča 2024, bomo slovesno podelili v sredo, 10. aprila 2024 ob 19. uri, v Dvorani impresionistov v Moderni Galeriji (Cankarjeva 15, Ljubljana). Svojim stanovskim kolegom bo spregovoril mag. Zoran Poznič, predsednik ZDSLU, slavnostna govornica na podelitvi bo ministrica za kulturo RS, dr. Asta Vrečko. Program bo na slovesnosti povezoval Marko Mandić. 

Letošnjo žirijo so sestavljali predstavniki Odbora ustanoviteljev nagrade Riharda Jakopiča (podeljujemo jo od leta 1969 dalje): dr. Nadja Zgonik (Slovenko društvo likovnih kritikov), Adela Železnik (Moderna galerija), Milan Erič (Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov) in Uroš Potočnik (Akademija za likovno umetnost in oblikovanje), ki je bil tokrat predsednik žirije. Na sedežu ZDSLU so 14. marca 2024  izbrali 4 izjemno zanimive nagrajence. 

Nacionalna nagrada je posvečena slikarju, impresionistu, Rihardu Jakopiču (1869–1943), ki  je bil osrednja osebnost slovenskega slikarstvo v prvi polovici 20. stoletja. Organizator vsakoletne slovesne podelitve nagrade in priznanj Riharda Jakopiča je Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov v sodelovanju z Moderno galerijo. Pri izboru nagrajencev sodelujeta še Akademija za likovno umetnost in oblikovanje in Slovensko društvo likovnih kritikov. Denarna sredstva za nagrado zagotovi Ministrstvo za kulturo.

V Galeriji ZDSLU (Komenskega 8, Ljubljana) bo med 10. aprilom in 4. majem 2024 na ogled zanimiva razstava letošnjih dobitnikov Nagrad in priznanj Riharda Jakopiča 2024.

Nagrajenci Riharda Jakopiča 2024

Nagrada Riharda Jakopiča za življenjsko delo: ANČKA GOŠNIK GODEC 

Izbor letošnje nagrajenke Riharda Jakopiča za življenjsko delo je pomemben dvakrat. Kot prejemnica se Ančka Gošnik Godec uvršča v manjšinsko skupino nagrajenk z Jakopičevo nagrado - od ustanovitve te nagrade leta 1969 do danes je bilo med prejemniki le pet umetnic. Nagrada obenem kaže, da ilustratorsko delo ni le dejavnost »naših pravljičark«, temveč nastaja, kot v njenem primeru, z visoko likovno artikuliranih ustvarjalnih pozicij, z natančno izbiro načinov stilizacij, premišljeno obliko likovnega jezika, barvne in svetlobne artikulacije in z izvirnim prepletom referenc iz fantastične umetnosti, srednjeveških iluminacij, tradicije realizma 19. stoletja, popularne in etnografske kulture ter se sestavlja v nezamenljivo prepoznaven opus.

S podelitvijo nagrade, poimenovane po slikarju, bo ilustratorki potrjena veljava in enakopravnost umetniškega prispevka ilustracije k vodilnim tokovom umetnosti v drugi polovici 20. in 21. stoletju. (Odlomek iz utemeljitve, ki jo je pripravila dr. Nadja Zgonik, članica Odbora / Slovensko društvo likovnih kritikov)

Lučka Regrat, Gregor Strniša, iz knjige Zlata ptica, zgodbe in pesmi s podobami Ančke Gošnik Godec (MZK, 2011): Modri zajec s cigaro pod vodo zre v želvo. 

Ančka Gošnik Godec se je rodila 5. junija 1927 v Celju. V Gradcu je zaključila srednjo šolo za oblikovanje. Diplomirala je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je opravila tudi podiplomski študij grafike pri Božidarju Jakcu. Študijsko se je izpopolnjevala v Parizu. Živi in ustvarja v Ljubljani in Bohinju.

Nagrada Riharda Jakopiča: JURIJ KALAN

Likovno delo Jurija Kalana je zavezano figuralnemu izročilu. Motiv, ki se ujame v slikarsko ali kiparsko  podobo izvira iz neposredne bližine umetnikovega bivanja v prostoru in času. Figuralika Jurija Kalana se napaja iz realizma a se od njega tudi uspešno odmika skozi deformacije in karikiran način upodabljanja glavnih akterjev v posameznih delih. V motivih je vključen humor ter komičnost, ki akterje dodatno okarakterizira. 

Figuralno slikarstvo Jurija Kalana v slovenskem umetniškem prostoru pušča pomembno sled, je opaženo in se uvršča v sam vrh slovenskega figuralnega slikarstva. Njegovo delo teži k prikazovanju osebnih majhnih zgodb, ki jih mojstrsko pretopi v slikarsko in kiparsko materijo ter posreduje gledalcu v ogled na svež, komičen in humoren način. Lahko rečemo, da Jurij Kalan postavlja in gradi spomenik svojim družinskim članom, prijateljem in znancem na svojstven in originalen način. (Odlomek iz utemeljitve, ki jo je pripravil Uroš Potočnik, član in letošnji predsednik Odbora / Akademija za likovno umetnost in oblikovanje)

Jurij Kalan, Ekipa, 2024, olje na platnu, 180 × 140 cm. Foto: osebni arhiv avtorja.
 

Jurij Kalan se je rodil leta 1961 v Kranju. Leta 1990 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani na oddelku za slikarstvo pri prof. Metki Krašovec. Je likovni umetnik slikar, katerega osrednja tematika je skoncentrirana v figuralnem slikarstvu. Predstavil se je na več samostojnih in skupinskih razstavah. Živi in dela v Ljubljani. 

Priznanje Riharda Jakopiča: TINA KONEC​ 

Likovna dela akademske slikarke Tine Konec so izjemno občutljivi organizmi, kompleksne risarske in grafične strukture, ki gledalca s pomočjo jasnih in izčiščenih likovnih izhodišč popeljejo v poetična občutja, morda v stanja zamaknjenosti in meditacije, bodisi v figuralnih motivih vejevja, drevesnih krošenj iglavcev, ali v abstraktni motiviki različnih oblik in tekstur. Likovna dela Tine Konec sevajo sublimno poetiko dojemanja fragmentov sveta s potapljanjem in zrenjem v fragmente narave, prežete so z etičnim podtonom ekološke osveščenosti in zavesti o vlogi človeka v odnosu do narave. (Odlomek iz utemeljitve, ki jo je pripravil Milan Erič, član Odbora / Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov) 

Tina Konec, Serija Mangani, 2023, tuš na foliji, 60 x 60 cm (detajl 2). Foto Marko Tušek. 

Tina Konec se je rodila leta 1992 v Mariboru. Iz slikarstva je diplomirala leta 2015 na ALUO Univerze v Ljubljani, kjer je leta 2019 zaključila magistrski študij slikarstva. Od leta 2020 je vpisana na doktorski študij humanistike in družboslovja. Njeno ustvarjalno delo temelji na snovanju narave in raziskovanju likovnega medija s poudarkom na risbi kot izraznemu sredstvu. Živi in ustvarja v Ljubljani.

Priznanje Riharda Jakopiča: ĐEJMI HADROVIĆ ​

Đejmi Hadrović se v svojem delu, ki temelji na teoretičnem okviru, podrobno ukvarja z definicijami feminizma, seksualnosti in družbenega spola v pojugoslovanskem prostoru. Glavne teme, iz katerih črpa navdih, se navezujejo na položaj žensk na Balkanu, patriarhalne strukture in nasilje po koncu devetdesetih let 20. stoletja.

Njeno delo je relevantno, drzno in se odziva na najbolj urgentna vprašanja današnjega časa, ob tem pa umetnica zna zadržati svojo partikularno pozicijo in razvijati lasten estetski koncept. Hadrović nenehno dokazuje izjemno sposobnost pritegniti in prepričati občinstvo z domiselnimi in družbeno pomembnimi pripovedmi in to še zlasti v video delih. Njeno video delo Apartment 102, v katerem je spregovorila o nasilju nad ženskami na Balkanu, je bilo pred petimi leti razstavljeno v Moderni kot del zadnjega trienala sodobne umetnosti U3, prav tako pa njeno delo, ki se navezuje na vprašanje feminizma na Balkanu uvrščeno v trenutno razstavo Vedno na voljo. Đejmi Hadrović razstavlja tudi v mednarodnem prostoru in s svojim delom pomembno prispeva k sodobni slovenski umetnosti ter njeni mednarodni promociji zato ji podeljujemo Jakopičevo priznanje za leto 2024. (Odlomek iz utemeljitve, ki jo je pripravila Adela Železnik (članica Odbora / Moderna galerija)

Đejmi Hadrović, Zahida je feministka, digitalna fotografija na bombaž, 2016.

Đejmi Hadrović (1988, Trbovlje) je umetnica, ki se posveča predvsem videu, fotografiji, performansu in instalaciji. Leta 2022 je prejela nagrado skupine OHO. Sodelovala je na več umetniških rezidencah in se predstavila na številnih samostojnih in skupinskih razstavah. Leta 2018 je prejela nagrado Mesta žensk, leta 2017 pa štipendijo Urada zveznega kanclerja Avstrije. Leta 2023 je doktorirala na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju.