Del ekrana dela SND Sare Bezovšek.

Diskurzor 005
9. januar 2024 | 18:30 | seminar, Muzej sodobne umetnosti Metelkova

Vabimo vas, da se udeležite predstavitve umetniškega dela, ki ga bo predstavila avtorica Sara Bezovšek, in predavanja Boštjana Špetiča o izbranih uspešno zaključenih digitalnih konservatorsko-restavratorskih posegih, pri katerih je sodeloval v okviru Računalniškega muzeja. Dogodek bo moderiral Jaka Železnikar, organizator serije Diskurzor.

V torek, 9. januarja 2024, ob 18:30 v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova. (Pred Diskurzorjem 005 bo v istem prostoru od 17:00 – 18:15 potekal Diskurzor 004.)

18:30 predstavitev razstavljenega dela

18:45 – 19:30 predavanje

19:30 – 19:45 pogovor/vprašanja publike

Sledi krajše neformalno druženje do okvirno 20:15.

Razstavljeno delo

SND, 2020 - v teku

Interaktivna spletna stran SND svoje obiskovalce vodi po možnih prihodnostih našega planeta. Vsebina, ki jo je umetnica našla na spletu, tvori kompleksno in vizualno nasičeno pripoved, ki sledi premisi tipičnega hollywoodskega filma. Obstajajo številne dodatne povezave in druge vsebine, ki jih lahko obiskovalci strani uporabijo za lastno raziskovanje danih tem in za izbiro lastnih poti, ki jih lahko vodijo v različne prihodnosti človeštva. SND je projekt v teku in trenutno obsega sedem podstrani: You Are Here, Human Extinction, False Utopia, Overpopulation, Evacuate Earth, Nuclear Winter in Through the Wormhole. V obdobju, ki ga zaznamujejo doomscrolling, teorije zarote, tesnoba zaradi podnebnih sprememb in politične napetosti in v katerem se pogosto sprašujemo o svojem načinu življenja in o skorajšnjem obstoju, SND prikazuje splošen občutek nelagodja in nemoči, ki ga doživljamo, ko vidimo, kaj se dogaja po svetu.

Umetnica je zbrala vizualni material, najden na spletu v obliki kratkih videoposnetkov, memov, fotografij, gifov, emotikonov in raznih zunanjih povezav (ki gledalcu omogočajo samostojno raziskovanje dane tematike), in ga kolažirala s svojimi deli. S tem ustvarja kompleksno in vizualno nasičeno pripoved, ki sledi tipičnim hollywoodskim filmskim premisam in gledalca popelje iz idilične situacije v prizore naravnih katastrof, vdorov nezemljanov, jedrskih eksplozij, trkov meteoritov in drugih možnih situacij. Po apokalipsi lahko gledalec sam izbere svojo pripoved in prosto raziskuje vse dane možnosti.

- besedilo iz revije ETC, kjer je bil SND predstavljen

Sara Bezovšek

Sara Bezovšek je vizualna umetnica, ki deluje na področjih novih medijev, eksperimentalnega filma in grafičnega oblikovanja, iz katerega je tudi magistrirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Sodelovala je na različnih skupinskih in samostojnih razstavah, med drugim v Ljubljani v projektnem prostoru Aksioma, galeriji Kamera v Kinu Šiška, Osmo/zi, galeriji sloART, DobriVagi, P74, Ravnikar Gallery Space in SCCA-Ljubljana, v spletni galeriji Feral File ter na festivalih Kiblix in MFRU v Mariboru ter IZIS v Kopru in v galeriji Metronom v Italiji.

Njen projekt SND je bil predstavljen v reviji ETC, na spletnem bienalu The Wrong Biennale ter na spletni platformi Do Not Research.

Leta 2018 je prejela študentsko Prešernovo nagrado, leta 2022 pa je bila nominirana za nagrado skupine OHO, ki je del programa Young Artist Award. Leta 2021 je za svoj kratki film prejela glavno nagrado na festivalu FeKK, leta 2022 pa nagrado Vesna za najboljši slovenski eksperimentalni film. Leta 2023 je pripravljala projekt za raziskovalno platformo [permanent beta] švicarske galerije Fotomuseum Winterthur.

Boštjan Špetič

Boštjan Špetič je Vodja muzejske zbirke Računalniškega muzeja, ambasador softverske dediščine pri Software Heritage, podjetnik in mentor startupov, ki trenutno živi v Sloveniji, vendar je tesno povezan z New Yorkom, kjer je živel večino zadnjega desetletja. Špetič trenutno dela v skupini za razvoj podjetja Outbrain kot produktni specialist, je mentor več podjetnikom, član upravnega odbora podjetja Rock Content in vodi Računalniški muzej.

Računalniški muzej

Računalniški muzej v Ljubljani neprekinjeno deluje od leta 2004. Z zbirko, ki danes obsega že več kot 6.500 primerkov strojne in programske opreme in povezanih predmetov iz zgodovine razvoja računalništva pri nas in v tujini, ter s tem povezanimi programi omogoča  širši javnosti razumevanje visoke informatiziranosti naše družbe. Obenem posameznike spodbuja, da postanejo njeni angažirani, zavedni in zavestni soustvarjalci.

Laboratorij Računalniškega muzeja skrbi tako za ohranjanje ključnih delov zbirke v delujočem stanju kot tudi za napredno mostenje med sodobno in starodobno tehnologijo. Kot ambasador Unescovega projekta Software Heritage za zaščito programske dediščine se Računalniški muzej zavzema za priznanje računalniškega programja kot nesnovne kulturne dediščine človeštva.