Dediščina neodvisnih projektov v devetdesetih letih

Sobota, 19. november 2022  | 11:00–16:30
Muzej sodobne umetnosti Metelkova, +MSUM 

Udeleženci: Ana Đikoli, Nikola Gelevski, Davor Mišković, Ana Panić, Vladimir Vidmar, Natalija Vujošević, Miha Zadnikar
Koncept in moderacija: Igor Španjol

Med tranzicijo v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja se je na območju nekdanje Jugoslavije okrepila potreba po iskanju novih prostorov za kulturno produkcijo, vzpostavitvi tesnejših mednarodnih in ohranjanju regionalnih povezav. Hkrati s spremenjeno zakonodajo se je začel preobražati tudi koncept dela umetnikov. Utopizem umetniških kolektivov sta nadomestila pragmatizem in fleksibilnost dela društev in zasebnih zavodov, pretežno odvisnih od javnih sredstev in mednarodnih donacij. Umetniki so postali producenti, preživetje umetnikov in kulturnikov pa je postalo odvisno od trajanja posameznih projektov, ki so tako prispevali k naraščanju števila prekarnih delavcev. Danes, ko se nestabilnost dela stopnjuje, je treba premisliti, kaj te spremembe pomenijo in ali se je z njimi povečala tudi potreba po horizontalnem povezovanju in ponovnem premisleku dediščine neodvisnih organizacij iz devetdesetih let.

Simpozij je usmerjen na specifične lokalne in regionalne primere z namenom, da osvetli razlike v pogojih delovanja nevladnih organizacij med novonastalimi državami, od (po)vojnih razmer do sprememb v načinu financiranja sodobne umetnosti. V ospredju zanimanja je sprememba paradigme, ki se je dogajala v devetdesetih letih z ustvarjanjem koncepta neodvisne kulture kot posledico preloma z dediščino osemdesetih let in opuščanjem koncepta alternative. 

PROGRAM 

10:45 | registracija in kava

11:00–11:15 | Igor Španjol, uvodnik (video)
11:30–11:50 | Miha Zadnikar, Kaj izgubimo, ko izgubimo alternativno kulturo? (video)
11:50–12:10 | Davor Mišković, Dediščina alternative: neodvisna scena (video)
12:10–12:30 | Vladimir Vidmar, Študija primera: Squash Janje Žvegelj kot »realna alegorija« devetdesetih (video)
12:30–12:50 | Ana Panić, Umetniško dejanje kot dejanje odpora (video)

13:00–14:00 | odmor

14:00–14:20 | Ana Đikoli, Umetniška scena med obleganjem: Obala Art Center (video)
14:20–14:40 | Natalija Vujošević, Cetinjski bienale – izgubljen v prividu tranzicije (video)
14:40–15:00 | Nikola Gelevski, Mi gradimo margino, margina gradi nas. Kako 30 let ohraniti kulturni časopis (video)

15:00–16:30 | debata (video)

16:30–17:30 | vodeni ogled razstave Umetnost na delu 

Več o sodelujočih:

Ana Đikoli je leta 2015 končala magistrski študij umetnostne zgodovine in francoskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Sarajevu. Od leta 2016 je zaposlena v Umjetnički galeriji Bosne i Hercegovine kot kustosinja na Oddelku za programske dejavnosti. 

Nikola Gelevski, ustanovitelj in od leta 1989 direktor založbe Templum; od leta 1994 glavni urednik revije za umetnost in kulturo Margina; med letoma 1995 in 2001 glavni urednik stripovske revije Lift; ustanovitelj in od leta 2009 glavni urednik spletnega portala Okno.

Davor Mišković je kulturni delavec z Reke, direktor kulturne organizacije Drugo more. V delu se večinoma posveča programu, raziskavam in pridobivanju sredstev za Drugo more. Poleg tega se je ukvarjal tudi z zagovorništvom neodvisne kulturne scene, oblikovanjem dokumentov za kulturno politiko in kulturne strategije na državni in lokalni ravni.

Ana Panić je višja kustosinja in umetnostna zgodovinarka. Od leta 2005 dela kot kustosinja likovne zbirke Muzeja zgodovine Jugoslavije v Beogradu. Posebno se ukvarja s kulturo in umetnostjo v socialistični Jugoslaviji, političnimi praksami (post)jugoslovanske umetnosti in sodobno umetniško produkcijo, kulturo spomina in izgradnjo kolektivnega spomina na Jugoslavijo, javne spomenike in njihovo vlogo v materializaciji kolektivnega spomina, umetnost kot sredstvo konstruiranja (nad)nacionalne identitete.

Igor Španjol je kustos Moderne galerije v Ljubljani od leta 1999. Njegovi projekti vključujejo mdr. samostojne razstave Marka Peljhana, Marka Pogačnika, Tadeja Pogačarja, Vadima Fiškina in Tobiasa Putriha ter sodelovanja v okviru serije štirih razstav, ki predstavljajo umetnost v Sloveniji po letu 1975, in postavitev iz zbirk v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova. 

Vladimir Vidmar je kustos in umetniški vodja Male galerije Banke Slovenije. Med letoma 2014 in 2018 je deloval kot umetniški vodja Galerije Škuc v Ljubljani. Njegovi kuratorski projekti vključujejo številne samostojne razstave, mdr. Lale Raščić, Fokus grupe, Mladena Stropnika, Becky Beasley, Nike Špan, Nikite Kadana, Katalin Ladik, Rosselle Biscotti in Kevina van Braaka ter številne mednarodne skupinske projekte. 

Natalija Vujošević je ustanoviteljica in direktorica Zavoda za sodobno umetnost v Črni gori, neodvisne (nevladne) organizacije, posvečene teoriji, raziskovanju in arhivom sodobne umetnosti ter s tem povezanemu izobraževanju. Od leta 2022 je zaposlena kot kustosinja v Centru sodobne umetnosti Črne gore, kjer je pobudnica in ena od kustosinj projekta Laboratorij zbirke umetnosti neuvrščenih držav.  

Miha Zadnikar je kulturni, radijski delavec, koncertni organizator, sindikalist, esejist, kolumnist, predavatelj, družbeni aktivist in alternativni teoretik.

Simpozij je del širšega projekta muzejske konfederacije Internacionala Naše mnoge Evrope, ki ga sofinancira program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in v katerem poleg Moderne galerije (MG+MSUM, Ljubljana, Slovenija) sodelujejo še Museo Reina Sofía (Madrid, Španija), MACBA, Museu d'Art Contemporani de Barcelona (Barcelona, Španija), Museum van Hedendaagse Kunst Antwerpen (M HKA, Antwerpen, Belgija), Muzeum Sztuki Nowoczesnej w Warszawie (Varšava, Poljska), SALT (Istanbul in Ankara, Turčija) in Van Abbemuseum (VAM, Eindhoven, Nizozemska) ter partnerja HDK-Valand Högskolan för konst och design (HDK-Valand, Göteborg, Švedska) in National College of Art and Design (NCAD, Dublin, Irska)



S podporo: