19. november 2022 | med 10. in 18. uro, ploščad pred +MSUM
Loup Abramovici, Tomaž Grom, Teja Reba in Špela Trošt
Avtoportret
Postavitev v javnem prostoru
Del opusa Na delo!
Avtoportret, ki je negotovo umeščen vmes med znotraj in zunaj, se sprašuje, kje je umetnost sploh na delu, hkrati pa napoveduje svojo lastno pozicijo kot nečesa vmes: instalacija je namreč tudi otvoritev daljšega projekta Na delo!, katerega poglavja se ne odvijajo v samem muzeju, temveč na drugih lokacijah v mestu. Avtoportret je torej zamaknjen v prostoru in času in kot tak uhaja nekemu takojšnjemu rezultatu, cilju, zadovoljitvi, razumevanju. Kljub temu pa v svoji konkretnosti vabi k ogledu razstave Umetnost na delu in k spoznavanju umetnic, umetnikov, ki tako kot mi razmišljajo o delu, torej k prepoznanju neke kolektivnosti, ki ji pripadamo in ki nam pripada.
Sama postavitev posega v dnevno gibanje na ploščadi. Na novo organizacijo gibanja je v vsakem primeru potrebno odreagirati – z drugačno odločitvijo, s pozornostjo ali opazovanjem, ki ga namenimo situaciji. Nekateri bomo (v)stopili v/na umetniško delo, drugi bomo s svojim mimohodom, z morebitnimi zaustavitvami in deviacijami delo dopolnili, tako kot ga dopolni, interpretira vsak bralec/gledalec/poznavalec/konzument umetnosti. Intervencija zato deluje kot zareza in povabilo, izpostavlja hkrati potencialnost in praznost umetniške geste.
Napeljuje tudi na odsotnost publike – na širši problem nezanimanja za (sodobno) umetnost v Sloveniji, ki je posledica mnogih zgrešenih javnih kulturnih politik, ali pač majhnosti, razdeljenosti in provincialnosti našega prostora?
Čigav je torej ta Avtoportret?
Avtorji: Loup Abramovici, Tomaž Grom, Teja Reba, Špela Trošt
Produkcija: Teja Reba, samozaposlena v kulturi
Koprodukcija: Zavod Sploh
Partner: Moderna galerija
Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo RS
Na delo! (2022–2023) se ukvarja s problemom dela. Preko različnih umetniških situacij, ki so postavljene v specifična okolja, nas nagovarja k razmisleku o tem, kaj je smisel in vrednost dela, na kakšne načine delo doživljamo v vsakdanjem življenju in kako je na delu umetnost. Umetniška dela so zato v prvem poglavju (2022) kontekstualno umeščena na tiste lokacije, ki v družbi igrajo tvorno vlogo pri oblikovanju politik na področju dela, bolj specifično pri oblikovanju strategij na področju dela v kulturi, v javne servise, ki odgovarjajo na težave z delom, v institucije, ki izobražujejo prihajajočo delovno silo in v prostore, ki skrbijo za sodobne prakse na področju umetnosti. Tovrstna prostorska in časovna umeščenost del, namenjenih (p)ogledu tako zaposlenih v institucijah kot povabljenim in naključnim obiskovalkam, želi razširiti polje vidnosti umetniškega dela in njegove recepcije. V drugem poglavju (2023) bodo umetniška dela v celoti predstavljena v razstavnem in uprizoritvenem formatu.
Pretekli dogodki:
Sanjam, torej delam
Jaz ne delam, jaz prakticiram kolektivnost
Prosti čas
Prihajajoči dogodki:
Ogrevanje
Sreča na delu
636,78
