Foto: Raqs Media Collective, The Ecliptic, 2014

Kam gremo?

Odrast in umetniški ekosistem

Pogovor med Monico Narula in Natašo Petrešin-Bachelez

Moderira: Corina Oprea

Sreda, 4. november 2020 | 15:00 (CET) / 19:30 (IST)

Spletni dostop: Zoom seminar

ID dostopa: 917 1326 3523

Geslo: 111455

Število udeležencev: do 500

Dogodek je napoved prihajajoče številke L’Internationale Online, namenjene soočenju dveh na videz nezdružljivih pojmov "odrasti" in "napredka". Umetnica Monica Narula in kustosinja Nataša Petrešin-Bachelez bosta z vidika lastne prakse razmišljali o teh dveh pojmih v kontekstu institucionalne umetnostne krajine. Razpravljali bosta o političnih gibanjih, ki jih obravnavata v svoji umetniški in kuratorski praksi kot so distribucija in bogastvo, boj za skupno, feminizem, ekologija in trajnost, s katerimi predlagata korenite spremembe v kulturni produkciji, družbenem vedenju in urbanem okolju. Spregovorili bosta o možnosti odrasti in napredovanja v času, mobilnosti, produktivnosti, porabi.

Za dovolj časa. 24-urna kapitalistična organizacija dela nam narekuje, da časa ni nikoli dovolj. Kako se lahko emancipiramo od prekomerne produkcije v umetnosti?

Za možnost gibanja. Kaj pomeni zmanjševanje potovanja, če nas povezovanje na svetovni ravni kulturno tako zelo bogati. Gibanje za odrast kot rešitev za globalno trgovino predlaga lokalno razdeljevanje dobrin in omejitev potovanja? Je to tudi pravi odgovor za umetnost?

Za odgovorno proizvajanje. Z izbruhom pandemije se je kapitalistični način proizvodnje in potrošnje ustavil. Hkrati je dostop do kulture v večini držav, ki jih je prizadela, povsem onemogočen. Po eni strani nam grozi gospodarski zlom, po drugi strani nam situacija odpira potencialni razmislek o kulturni odrasti, ki jo manj zanima ekonomija in bolj intersekcionalnost. Kako razmišljamo o odgovornosti in solidarnosti v kulturi?

Za nujnost taktilnih izkušenj. Gibanje za digitalno skupno je bistveno prispevalo k boju proti komodifikaciji naših digitalnih identitet. Kljub temu avtomatizacija nekaterih procesov ne more biti končni odgovor. Kaj je torej bistveno in česa ne smemo zamuditi ali digitalizirati? Kako lahko razvijemo orodja za promocijo ekološkega razmišljanja in empatije z Zemljo?

__________________

Monica Narula je leta 1992 soustanovila Raqs Media Collective, skupaj z Jeebeshom Bagchijem in Shuddhabrato Sengupta. Beseda "raqs" v več jezikih označuje okrepitev zavedanja in prisotnosti, ki jo dosežemo z vrtinčenjem, obračanjem in stanjem revolucije. Raqs Media Collective v tem smislu pomeni "kinetično premišljevanje" in nemirno in energično prepletanje s svetom in časom. Raqs ustvarja v več medijih; delajo instalacije, kipe, videe, performanse, besedila in kurirajo. Člani Raqs Media Collective živijo in delajo v Delhiju v Indiji. Leta 2001 so pri CSDS New Delhi soustanovili program Sarai in ga desetletje vodili. Med drugim so tudi urejali serijo Sarai Reader. Razstavljali so po vsem svetu, poleg tega pa so kurirali tudi številne razstave, med drugim bienale v Shanghaiu leta 2016 z naslovom Zakaj ne vprašamo še enkrat? Bili so umetniški direktorji nedavno zaključenega trienala Yokohama leta 2020 z naslovom Afterglow, kjer so razvili teme, kot so toksičnost, nega in svetilnosti prijateljstva.

Nataša Petrešin-Bachelez je soodvisna kustosinja, urednica in pisateljica. Med razstavami, ki jih je kurirala, so Contour Biennale 9: Coltan kot Cotton (2019, Mechelen), Defiant Muses: Delphine Seyrig in Feminist Video Collectives v Franciji (1970–1980) v LaM, Lille in Museum Reina Sofia, Madrid (2019 Giovanna Zapperi), Show Me Your Archive and I Will Tell You Who Is In Power, Kiosk, Gent (2017, z Wimom Waelputom), Let’s Talk about the Weather v muzeju Sursock, Bejrutu in Times muzeju, Guangzhou (2016 in 2018 z Noro Razian), Prožnost, U3 - 7. trienale sodobne umetnosti v Sloveniji, +MSUM, Ljubljana (2013). Bila je sourednica Les Laboratoires d’Aubervilliers (2010–12). Je glavna urednica časopisa Versopolis Review in glavna urednica revij Manifesta Journal (2012–14) in L'Internationale Online (2014–2017). Kurirala je tudi projekt Not Fully Human, Not Human At All v organizaciji KADIST, Pariz (2017–2020). Je soustanoviteljica Iniciative za prakse in vizije radikalne oskrbe z Eleno Sorokino.

Pogovor je del štiriletnega programa Naše številne Evrope, ki ga vodi konfederacija muzejev Internacionala s partnerjema Akademijo Valand (Univerza v Göteborgu) in Državnim kolidžem za likovno umetnost in oblikovanje v Dublinu. Podpira jo program Evropske unije Kreativna Evropa.