Zapeljevanje pogleda
Projekcija
Torek, 22. januarja 2019, ob 19:30, avditorij Moderne galerije
Zapeljevanje pogleda je dokumentarna serija o sodobni slovenski umetnosti, ki so jo v Izobraževalnem programu Televizije Slovenija zasnovali leta 2007. V tem času je nastalo 27 epizod, dolgih med 25 in 30 minut, v vsaki sta bila prikazana dva umetnika, ki ju druži podobna poetika, likovna tehnika ali način razmišljanja. Tako je bilo doslej predstavljenih 51 avtorjev, en avtorski par in umetniška skupina. Avtorji pripovedujejo o svojem delu, spremljamo jih med ustvarjalnim procesom, spoznavamo različne pristope, likovne postopke in v daljšem obdobju sledimo nastajanju dela.
V novih treh filmih bodo predstavljene dvojice Gustav Gnamuš in Ksenija Čerče, Ivo Prančič in Živko Ira Marušič, ter Kostja Gatnik in Zvonko Čoh.
Projekciji izbranih sekvenc treh dvojic bo sledil krajši pogovor.
Doslej so v seriji Zapeljevanje pogleda prikazani avtorji: Marija Mojca Pungerčar / Polona Tratnik, Vadim Fiškin / Sašo Sedlaček, Damijan Kracina / Marko A. Kovačič, Uršula Berlot / Son:DA, Lujo Vodopivec / Metod Frlic, Oto Rimele / Dušan Kirbiš, Aleksij Kobal / Silvester Plotajs Sicoe, Tugo Šušnik / Jože Slak Đoka, Bogdan Borčić / Mojca Zlokarnik, Mirsad Begić / Jakov Brdar, Joni Zakonjšek / Mitja Ficko, Alen Ožbolt / Arjan Pregl, Emerik Bernard / Sergej Kapus, Herman Gvardjančič / Žarko Vrezec, Zmago Jeraj / Andrej Brumen Čop, Nika Špan / Petra Varl, Metka Krašovec / Zdenka Žido, Matjaž Počivavšek / Mirko Bratuša, Jure Zadnikar / Žiga Okorn, Milan Erič / Vladimir Leben, Miha Štrukelj / Sašo Vrabič, Duba Sambolec / Tobias Putrih, Alenka Pirman / Tomaž Furlan in skupina IRWIN.
Scenarist, režiser in montažer: Amir Muratović
Direktor fotografije in snemalec: Andrej Lupinc
Mojster zvokovne obdelave: Robert Sršen
Avtorica naslovne špice: Irena Romih
Avtor naslovne glasbe: Blaž Šivic
Izobraževalni program
Urednica: Barbara Zrimšek
Producent: Andrej Otovčević
Odgovorni urednik KUP: Živa Emeršič
Producentka KUP: Tanja Prinčič
Televizija Slovenija, 2010–2018
Zapeljevanje pogleda | GUSTAV GNAMUŠ in KSENIJA ČERČE
V koroškem pejsažu je nebo iztisnjeno, če hočeš videti horizont, moraš pogledati gor. Zato je Gustav Gnamuš sprva slikal barvita polja, nato pa so njegove slike postale vse bolj monokromne. Čeprav je platno videti kot ena sama barvna površina, je med središčem in robom tudi do devet barvnih prehodov. Zanima ga absolutno, razsrediščenost, lebdenje; slike, ki se spreminjajo ob potovanju dnevne svetlobe. Ob pogledu na japonski vrt pred njegovim ateljejem nastajajo barviti akvareli svetlobnih impresij, ki jih žareče sonce ustvari na bambusovih bilkah.
V ozadju slik stojijo procesi, za vidnim obstaja nevidna plast. Ksenija Čerče jemlje spodbude iz videa, fotografije, performansa in land-arta ter jih potaplja v slike. Zanimajo jo kopije kopij, po vzoru renesančnega slikarstva išče skriti madež, v katerega vstopimo v razumevanje slike. Risbe iz skicirk prenaša na pozlačene robove knjig. Pomemben motiv v novejših slikah predstavljajo dežniki. Del njenega ustvarjanja pa so tudi zvočni video ambienti, v katerih nas v zatemnjenem prostoru nagovorijo projekcije lebdečih meduz.
Ksenija Čerče je študirala pri Gustavu Gnamušu, zdaj tudi sama poučuje na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Ustvarjata razsežna platna, v katere se potopita med ustvarjanjem, k vstopu v gosto barvo pa povabita tudi gledalca.
Zapeljevanje pogleda | IVO PRANČIČ in ŽIVKO IRA MARUŠIČ
Ivo Prančič je sprejel izziv, da v razsežnem galerijskem prostoru razstavi res velika platna. Na slikah so se pojavile ogromne elipse, odmev njegovega slikarstva izpred desetletij. Prisega na proces v ustvarjanju; slika impulzivno in intuitivno, pusti se presenetiti sliki, ki ga vodi; poliva barvo in obrača platna. V drugi fazi nastopi razumnejši del, ko uporablja šablone in štampiljke. Enkrat na teden se odpelje v Goriška Brda, kjer ga v ateljeju nagovori nedokončana slika.
Živko Marušič si je dodal hčerkino ime IRA, ko sta skupaj slikala na isto platno. Rojen je v Italiji, študiral je v Benetkah in tudi pozneje je veliko potoval čez mejo. Zato je začel slikati na dolge, ozke trakove, da je lahko slike spravil v žep. Koper je bil zanimiv prostor za umetnost nove podobe in na obisk so prihajala velika imena svetovnega slikarstva. Marušičeve podobe so provokativne, živih barv, sam pa najraje slika v zatemnjenih prostorih. ’Človek je narejen za to, da misli, da sanja,’ pravi. In Živko sanja celo življenje.
Tako Prančič, kot Marušič, še vedno verjameta v slikarstvo in njegovo moč. Prepričana sta, da pridemo v dobo, ko bo podoba, olje na platnu, spet spoštovana.
Zapeljevanje pogleda | KOSTJA GATNIK in ZVONKO ČOH
Psihedelične slike, znameniti strip Magna Purga, ilustracije otroških knjig kot so Avtozaver in Jure Kvak Kvak, Gal v galeriji, pa fotografije, ovitki gramofonskih plošč, plakati, logotipi in oglaševalske ilustracije … Ta ogromni opus je ustvaril pronicljiv in duhovit slikar Kostja Gatnik, ki se odlično znajde tako v tehniki air brusha in klasičnem slikarstvu, kot v računalniško podprti ilustraciji. Ko je doživljal enega vrhuncev kariere z veliko razstavo v Narodni galeriji in pričakoval Prešernovo nagrado, je na kolesu doživel skoraj usodno prometno nesrečo.
Zvonko Čoh se je po končanem študiju slikarstva prepustil čarom animiranega filma in več kot desetletje sta s prijateljem Milanom Eričem ustvarjala prvo slovensko celovečerno risanko Socializacija bika. Tudi pri ilustracijah, ki navdušujejo vse generacije, izhaja iz risanega filma; pričarati poskuša gibanje, njegovi karikirani liki pa doživljajo transformacije, kakor jih je znal ustvariti pri risanih sekvencah. Prisega na naključja, ki nastanejo v procesu ustvarjanja. Zadnja leta se je pustil znova zapeljati slikarstvu in pripravlja razstave, ki so s podobami zasičene instalacije.
Slikarja povezuje strast do ilustracije; oba sta prejela Levstikovo nagrado za življenjsko delo. Njun drugi pol pa se odvija v intimi ateljejev, kjer se prepustita eksperimentiranju v slikarstvu.
