Migracije v času in prostoru

Sklop predavanj Kantina

Razprave o migracijah je v zadnjih letih močno zaznamovala t.i. begunska kriza, kot so mediji poimenovali številčnejše prehode meje leta 2015. Ob sami besedi ‘migracije’ se nam zato pred očmi narišejo nepregledne kolone ljudi iz Bližnjega Vzhoda, militarizirani odzivi držav Evropske Unije in seveda družbena polarizacija ter vzpon sovražnih skupin. Migracije so postale sinonim za izredne razmere. Toda optika, ki prikazuje množične selitve leta 2015 kot nekakšno izredno naravno nesrečo, ki jo morajo države na vsak način obvladati, nas pelje stran od resničnega razumevanja tega večplastnega procesa. Množična gibanja ljudi iz ene regije v drugo imajo svojo kompleksno zgodovino in so neločljivo povezane z globalnimi ekonomskimi procesi, ki v enaki meri zadevajo tako domačine kot migrante.

Brez razumevanja, kako so nastale naše meje, kaj je to pomenilo za prebivalstvo in kako so tudi prebivalci Slovenije vključeni v svetovne procese preseljevanja, težko predelamo posamezne pojave, kot so bile migracije beguncev leta 2015. V ciklu predavanj “Migracije v času in prostoru” se bomo posvetili regionalnim razmeram na obmejnih območjih ter poskušali lokalno zgodovino slovenskega priseljevanja in odseljevanja postaviti v globalni kontekst.

PRVO PREDAVANJE V SKLOPU

Sreda, 19. december 2018, ob 18:00

Irena Šumi: Migracije na periferiji – Slovenija in priseljenci

Naj gre za njene politične predstavnike, delovno silo ali košarkarsko reprezentanco, v javni govor se nedvomno spet vrača poudarek na “narodni pripadnosti” prebivalcev Slovenije. Pri tem se po navadi operira z izmuzljivim pojmom “krvne pripadnosti” in sliko imaginarnega ljudstva, ki naj bi že od nekdaj s sanjami o lastni državi poseljevalo to področje. Ta potreba po hitropoteznemu konstituiranju nacionalne zavesti pa je žal zabrisala resnično zgodovino te regije, ki je kulturno, politično in ekonomsko močno zaznamovana z migracijskimi tokovi zadnjih stoletij. Z antropologinjo dr. Ireno Šumi se bomo posvetili prav zgodovinskim vprašanjem, kako se je konstituiralo prebivalstvo današnje Slovenije, kakšno vlogo je pri tem igralo priseljevanje in kako so se oblikovale novejše diaspore.

Prvo predavanje bo v sklopu praznovanja prvega rojstnega dneva + Kantine MSUM in dogodkov ob Svetovnem dnevu beguncev. 

Predavanja organiziramo v sklopu projekta Nova mapiranja Evrope.​ Nova mapiranje Evrope je dveletni projekt sodelovanja štirih umetnostnih in kulturnih institucij iz Srbije, Slovenije, Avstrije in Velike Britanije, ki bo ustvaril nova védenja o kulturni dediščini migrantov v Evropi ter naredil kulturne in umetnostne institucije bolj dostopne lokalnim skupnostim migrantov prve in druge generacije ter novim skupnostim prosilcev za azil in beguncev. Projekt bodo sestavljale sokurirane razstave, ki jih bodo spremljali bogat program javne mediacije, umetniške rezidence, skupna spletna platforma in mednarodna konferenca. Projekt ima dvojen namen: obravnavati pretekle pojave, povezane z migracijo, in jih povezati s sedanjimi migracijami.