PREDAVANJE | Miglena Nikolchina: Slovar kot skupno: motnje v mreži
Ponedeljek, 27. junij 2016 | 18.00, Seminar
#

Miglena Nikolchina

Slovar kot skupno: motnje v mreži

 

Muzej sodobne umetnosti Metelkova (+MSUM)

Maistrova 3, Ljubljana, Slovenija, seminarska soba

 

Konceptualizacija skupnega kot »umetne« formacije, ki »tiči v jezikih, podobah, vednostih, afektih, kodih, navadah in praksah«, ki jo je ponudil Antonio Negri, odpira novo perspektivo na vrsto pojmov, ki so vzniknili v teku zgodovine in ki jih je mogoče povezati z njim: agora, literarna republika, svetovna književnost, heterotopija itd. Skupno ni ne zasebno ne javno; tako kot jezik ga je treba deliti, da proizvaja, ustvarja, in raste. In vendar vemo, da so nekateri jeziki bolj »skupni« od drugih. Pričujoče predavanje se sklicuje na opažanja Borisa Budna o spodletelem prevodu in njegovo vprašanje o tem, »kaj je šlo narobe«, razširja na slovar kot ključen vidik skupnega.

 

Miglena Nikolčina je pisateljica, literarna zgodovinarka in teoretičarka, ki raziskuje interakcije med literaturo, filozofijo, politologijo in feministično teorijo. Je predavateljica na Oddelku za literarno teorijo na Univerzi v Sofiji v Bolgariji. Njeno pisanje navdihuje dosledno zanimanje za (para)človeško kot proces in transformacijo ter za umetno bitje kot umetniški in filozofski izziv. Prav v tem kontekstu je tudi preiskovala zgodovino in strukturne zagate diskurzivnih dosežkov in neuspehov dveh velikih projektov druge polovice 20. stoletja: feministične in vzhodnoevropske »žametne« revolucije. V angleščini je med drugim objavila knjigi Matricide in Language: Writing Theory in Kristeva and Woolf (Matricid v jeziku: pisanje teorije pri Kristevi in Woolf, 2004) in Lost Unicorns of Velvet Revolutions: Heterotopias of the Seminar (Izgubljeni samorogi žametnih revolucij: Heterotopije Seminarja, 2013) ter vrsto člankov, med novejšimi npr. »Inverted Forms and Heterotopian Homonymy: Althusser, Mamardashvili, and the Problem of 'Man'« (boundary 2, 2014).

 

 

Slovar skupnega znanja je petletni raziskovalni projekt, ki ga vodi Moderna galerija (MG+MSUM) v okviru evropskega projekta Rabe umetnosti - dediščina let 1848 in 1989 in evropske muzejske konfederacije Internacionala.  Podprto s strani Ministrstva za kulturo Republike slovenije in programa Evropske unije Kultura.

 

 
 
Priporočamo