AngartFilm #16 | Kdaj ekstremizem ni fašizem?
22. marec 2016 | 19:00 | Seminar
#
#
#
#
#
#

Nova sezona dogodkov AngartFilm, ki bodo kritično obravnavali aktualne družbene situacije pri nas in v svetu. AngartFilm odpira prostor za refleksijo, diskusijo in spodbuja k protirasističnim akcijam. Spregovorili bodo Andrej Kurnik, Iztok Šori, Danijela Tamše, Maruša Golob in drugi.

 

Kdaj ekstremizem ni fašizem?

V svetu globalizacije obstaja poenoten svet objektov, svoboden pretok dobrin, produktov in finančnih transferjev, ne drži pa, da smo ljudje svobodni. Mnogim izmed nas ni omogočena osnovna pravica do svobodnega gibanja in varnega zatočišča - doma. Tisti, žrtve vojn, institucionalnega, verskega, etničnega, spolnega, političnega in drugega nasilja imajo redko dostop do sveta v katerem živimo mi. Postavljeni so v pozicijo izključenosti, zaprti so na drugi strani meja, ki smo jih postavili sami.  Zaprtost je potrebno razumeti konkretno – številnim ljudem iz Drugih krajev je onemogočen vstop v Evropsko unijo, kljub konvencijam in dogovorom o prostem gibanju ljudi v življenjski ogroženosti. Republika Slovenija je šla še korak dlje in se pred njimi zagradila z rezalno žico. 

 

Fašistoidne evropske in druge politike so postopno onemogočile beguncem izhod iz kriznih območij in zaprle prehod po Balkanski poti. Veljavni kriteriji o begunskem statusu so se drastično spremenili v škodo tistih, ki so jih doslej varovale vsaj konvencije mednarodnega prava. Migrantje in migrantke, ki iščejo boljšo prihodnost so postali nezaželeni in nevarni Drugi.  Diskurzi širjenja strahu in (ne)varnosti pred njimi so vse močnejši in ustvarjajo tako družbeno-politično klimo, v kateri sta sklicevanje na domoljubje in patriotizem povsem legitimni orodji izključevanja. Še bolj zaskrbljujoče pa je, da služita tudi političnoekonomskim ciljem (skrajne) desnice in izjemno ekstremnega liberalnega centra.

 

Slednji so begunce že davno zamenjali za prebežnike. Prebežniki in migrantje so zanje osebe brez pravic in statusa. Tujci, ki ne spadajo v naš prostor, imajo radikalno drugačno oz. manjvredno kulturno ozadje in so nezmožni integracije. Vodijo jih nizkotna nagnjenja, nasilni so do žensk in otrok, kradejo naša delovna mesta in načrtno izkoriščajo socialno podporo.  Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti, da so pravzaprav militantni islamisti, kruti in neusmiljeni teroristi, ki želijo preplaviti beli krščanski svet in še kaj bi se našlo v njihovem orientalistično obarvanem besednjaku.  

Razumljivo je torej, da so nezaželeni posamezniki nad katerimi se lahko opravičuje kakršnokoli nasilje, tudi fizično. Njihova eksistenca ogroža, zato jih je potrebno odstraniti, odmakniti, nasilno deportirati čez mejo, na drugo stran v Drugi ali Tretji svet.

 

Požigom azilnih domov in mošej, ki smo jim bili priča po Evropi, so se pridružili podobni dogodki tudi pri nas: vržene svinjske glave v prostor prihodnje ljubljanske džamije, ksenofobni grafiti, sovražni internetni portali, verbalno zmerjanje migrantk in migrantov, policijsko nasilje, neonacistični izpadi v Novem mestu, protestni shodi v Šenčurju, Logatcu, Ljubljani in Mariboru, nestrpnost kranjskih učiteljev, itd.

 

Sovražna nastrojenost do moških, žensk in otrok, ki so svoje domove zapustili zaradi vojne in gospodarskega opustošenja se širi, vse bolj glasne populistične politične opcije, neonacistične stranke in drugi fašistične skupine vse to nasilje spodbujajo in legitimirajo. V zadnjih nekaj mesecih smo tako priče vrsti nasilnih dogodkov nad begunci in migranti, ki so v večini primerov diskreditirani in krivično reprezentirani s strani množičnih medijev.  V tokratnem dogodku AngartFilm se bomo posvetili kritiki širjenja nacističnih in fašističnih praks v Sloveniji in Evropi, prepoznavanju rasizmov, političnega populizma in sovražnega govora.

 

 

Kaj je AngartFilm?

AngartFilm je odprta platforma za angažirane družbene in kulturno-umetniške prakse. Skozi kritično analizo uprizoritvenih, glasbenih, vizualnih in intermedijskih umetnosti, raziskuje sodobne družbene problematike. Udeležencem nudi prostor za refleksijo in diskusijo ter spodbuja alternativne pristope pri reševanju socialnih neenakosti.

 

AngartFilm je bil zasnovan z namenom preizpraševanja vloge antropologa kot »družbenega kritika,« ki v različnih sferah družbenega in kulturnega življenja razkriva problematike moči, ideološke pozicioniranosti in medijskih reprezentacij. Prizadeva si za mobilizacijo vednosti v političnih intervencijah in vključevanje širše populacije h kritičnemu obravnavanju danih družbenih situacij. Nadgrajuje znanja s področij umetnosti, vizualne antropologije, produkcije, strukture in analize vizualnih medijev.

 

Izhodišče dogodkov v MSUM je antropološko, vendar je narava projekta sinkretična, saj združuje strokovnjake ter laike iz različnih področij z različnimi izkušnjami in pogledi. Diverziteta sodelujočih je predpogoj za razumevanje družbe, ki je venomer večplastna, kompleksna in raznolika. AngartFilm v tem kontekstu predstavlja soočenja omenjenih raznolikosti in s tem omogoča nova spoznanja, vprašanja, metodologije družbene analize ter morebitne rešitve in odgovore na kompleksne probleme v družbi.