MG+MSUM

OČE IN SIN, Potegniti črto skozi oblake mita
08. maj 2013 | 20:00
#

Foto © DK & Jaša

Drugo predavanje
Gorazd V. Mrevlje & JAŠA

 

Kustos projekta: Michele Drascek

 

Vabimo vas na performans in drugo predavanje Gorazda V. Mrevljeta & JAŠE, ki bo v sredo, 8. 5. 2013, ob 20. uri v avditoriju Moderne galerije. Dogodek je nadaljevanje projekta Potegniti črto skozi oblake mita. Prvo predavanje je bilo lani v Pokrajinskem muzeju Celje kot del Narativov v nastajanju / Narratives in Progress kustosa Juana de Nievesa.

 

Potegniti črto skozi oblake mita je bila izkušnja odpora, opazovanja in eksperimentiranja v »metodološkem« kontekstu zgodovinskega muzeja. Oblečen v pompoznem slogu noše iz osemnajstega stoletja se je Jaša sprehodil po Celju in pet zaporednih dni zasedel dvorane Pokrajinskega muzeja. Njegova strategija ni bila performativna, vsaj ne v klasične smislu, saj je bila publika redko priča njegovemu gibanju po muzeju in dejavnostih tam. Šlo je bolj za disfunkcionalno, nevoljno izkušnjo v soočenju z družbenim in narativnim funkcionalnim sistemom, ki ga predstavlja institucija. Nismo vedeli, kaj se dogaja v muzeju, čeprav smo si predstavljali, da Jaša vzpostavlja odnos s prostorom, objekti in mumificiranimi zgodbami, ki so tam shranjene. Njegova strategija ni imela nobene povezave s konvencionalnim odnosom, ki ga vzpostavimo kot običajni obiskovalci. Nasprotno, Jaša je s svojo izkušnjo zahteval drugo obliko soočenja ne glede na standarde, s katerih predpostavljamo zgodovino in vrednost njenega fetiša s stališča sedanjosti. Umetnik je tekal po sobanah muzeja kot protagonisti Godardovega slavnega filma Band à Part, ne da bi iskal izhod, ampak se je raje soočal s težo njegovih negibnih naprav.

 

Ta fikcija je imela tudi končno psihoanalitično korelacijo. Umetnikov oče, ugleden psihiater po rodu iz Celja, je retrospektivno razložil sinovo disfunkcionalno osebnost in razkril dejstva o njegovem otroštvu ter njegovo neomajno željo, da bi postal umetnik. Pred to analizo je Jaša (tokrat soočen z resničnim občinstvom) stal negiben kot kip, še vedno oblečen kot v preteklih dneh, ko je taval po sobah muzeja, in zdelo se je, da očetovih besed niti ne sliši. Nedavna izkušnja svobode, ki jo je razvil v muzeju, se je zdaj soočila s čustveno in znanstveno rigoroznostjo, ki jo je predstavljala avtoriteta očeta.
Juan de Nieves