Nagrajenci Riharda Jakopiča 2018
V Moderni galeriji v Ljubljani, Cankarjeva 15, bodo 12. aprila 2018, ob 20. uri slovesno podelili največje nagrade za likovno in vizualno umetnost, nagrado in priznanji Riharda Jakopiča 2018. Letošnji dobitnik nagrade je akademski kipar Dušan Tršar, ki je pri svojem ustvarjanju sprva izhajal iz varjene plastike človeške figure z izrazitimi poudarki na njeni konstruktivnosti, in je povzdignil barvo in svetlobo kot temeljno likovno prvino, značilno za slikarstvo, na kiparsko raven.
Priznanji Riharda Jakopiča pa bodo podelili umetnikoma srednje generacije za dosežke na področju sodobne umetnosti. Dobita jih akademska kiparka Polonca Lovšin in akademski slikar Viktor Bernik. Slavnostni gost na podelitvi bo gospod mag. Igor Teršar, direktor Direktorata za ustvarjalnost na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije, ki bo nagrade tudi podelil.
Ustanovitelji nagrade (1969) so Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov, ki je bila pobudnik nagrade, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje in Moderna galerija. Kasneje se jim je pridružilo tudi Slovensko društvo likovnih kritikov. Program bo na slovesnosti povezovala Aleksandra Saška Gruden.
Od 13. do 25. aprila 2018 bo v Narodnem muzeju Slovenije Metelkova na ogled razstava letošnjih nagrajencev, prejemnikov nagrade in priznanj Riharda Jakopiča 2018.
Odbor so letos sestavljali: likovni kritik Goran Milovanović, predstavnik Slovenskega društva likovnih kritikov, kustosinja v Moderni galeriji mag. Adela Železnik, ki je bila tudi predsednica žirije, izr. prof. mag. Marjan Gumilar, predstavnik ALUO in akademski slikar Aleš Sedmak, kot predstavnik ZDSLU. Nagrada je posvečena slikarju, impresionistu, Rihardu Jakopiču (1869–1943), ki je bil osrednja osebnost slovenskega slikarstva v prvi polovici 20. stoletja. Denarna sredstva za nagrado je zagotovilo Ministrstvo za kulturo. Organizator vsakoletne slovesne podelitve nagrade in priznanj Riharda Jakopiča je Zveza društev slovenskih
likovnih umetnikov v sodelovanju z Moderno galerijo. Nagrado bodo letos podelili mag. Igor Teršar, generalni direktor Direktorata za ustvarjalnost na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije, akademski slikar Aleš Sedmak, predsednik Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, in predsednica odbora za podelitev nagrade Riharda Jakopiča mag. Adela Železnik.
Dušan Tršar – nagrada Riharda Jakopiča 2018
Dušan Tršar se je rodil 18. januarja 1937. Otroštvo je preživel v Planini pri Rakeku. Obiskoval je Šolo za umetno obrt v Kropi, kjer se je med letoma 1952 in 1955 učil kovaške obrti. Leta 1963 je diplomiral na Oddelku za kiparstvo Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, in nato leta 1966 končal kiparsko specialko pri prof. Borisu Kalinu. Leta 1979 je postal docent in predavatelj na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je med letoma 1989 in 1991 deloval kot dekan. Nato je postal redni profesor na Oddelku za kiparstvo, kjer je predaval do upokojitve leta 2006.
Dušan Tršar: SO VII, 1970, fluorescenčno pleksi steklo, neon, 51 x 27 x 30 cm
Do danes je razstavljal na več kot petdesetih samostojnih in številnih skupinskih razstavah doma in v tujini. Za svoje delo je prejel več pomembnih nagrad, med drugimi: Zlato ptico (1970), Župančičevo nagrado (1974), Nagrado prešernovega sklada (1978) in Zlato plaketo Univerze v Ljubljani (2003). Leta 2012 je postal častni občan občine Kostanjevica na Krki.
Tršar je pri svojem ustvarjanju sprva izhajal iz varjene plastike človeške figure z izrazitimi poudarki na njeni konstruktivnosti. Deloval je v skupini z Dragico Čadež, Dževadom Hozo in Dragom Hrvackim, po odstopu Hoza pa s Tonetom Lapajnom, ki je l. 1969 umetniško dozorela, dobila izrazito novokonstruktivistično programsko osnovo in se 1970 tudi formalno ustanovila kot Neokonstruktivisti, a je po letu 1972 razpadla; tedaj se je Tršar usmeril na področje raziskovanja v okviru lumino objektov, skulptur iz prosojnih plastičnih snovi, ki največkrat osvetljene z neonskimi cevmi različnih barv, ohranjajo iluzijo figure ali krajin. Nad pleksi steklom sta postopoma prevladala žgana glina in bron, velik pomen pa ima v njegovem delu tudi risba.
Eden bistvenih poudarkov pri ustvarjanju Dušana Tršarja je zagotovo povzdig barve in svetlobe kot temeljnih likovnih prvin, značilnih za slikarstvo, na kiparsko raven. Razvoj njegovega dojemanja kiparske umetnosti sovpada z razvojem kulture in igrivo opozarja na družbene spremembe. To je bilo lansko leto ob avtorjevi 80-letnici predstavljeno na obsežni razstavi v Kostanjevici na Krki in v Galeriji DLUL ter v izbrani obliki v Moderni galeriji v Ljubljani.
Viktor Bernik – priznanje Riharda Jakopiča 2018
Viktor Bernik je bil rojen 25. marca 1971 v Ljubljani. Na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani je pri profesorici Metki Krašovec in profesorju Bojanu Gorencu študiral slikarstvo, kjer je leta 1998 diplomiral. Istega leta se je na isti ustanovi vpisal na podiplomski študij, letni semester 2000 pa je opravil na Indiana University of Pennsylvania v Združenih državah Amerike. Leta 2001 je magistriral iz umetnosti na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, Oddelek za slikarstvo, pri prof. Bojanu Gorencu. Študijsko je potoval po Evropi in Združenih državah Amerike, poleg tega se je udeležil številnih likovnih kolonij in delavnic tako doma kot v tujini. Predstavil se je na samostojnih razstavah v najvidnejših domačih galerijah ter na skupinskih postavitvah. Njegova dela so umeščena v številne javne in zasebne umetniške zbirke, med drugimi v Nacionalno zbirko Moderne galerije, Zbirko Mednarodnega grafičnega likovnega centra, Umetniško zbirko NLB ter na referenčne pregledne razstave slovenske sodobne umetnosti. Izhajajoč iz postulatov postmedijskega slikarstva se Bernik v svojem opusu posveča vprašanjem prostora, tako družbenega kot umetnostnega. Preizprašuje koncepte umetnostnega podobotvorja v različnih medijih, v katerih prepleta razmisleke o umetnostnih in družbenih fenomenih.
Viktor Bernik, Avtoportret, performativna instalacija, GalerijaGallery, 2017
Polonca Lovšin – priznanje Riharda Jakopiča 2018
Polonca Lovšin je bila rojena leta 1970 v Ljubljani. Najprej je vpisala študij arhitekture na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani in leta 1996 diplomirala, takoj zatem pa še študij kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je prav tako
diplomirala leta 2001 in štiri leta kasneje na isti ustanovi še zaključila podiplomski študij kiparstva in novih medijev. Leta 2015 je zaključila doktorski študij vizualne umetnosti, Faculty for Art and Design, Bauhaus University Weimar, Nemčija.
V svojem se delu osredotoča na samoorganizirane iniciative in alternativne oblike delovanja v arhitekturi in urbanizmu. Je soustanoviteljica društva KUD Obrat, s katerim razvija večleten projekt skupnostnega vrta Onkraj gradbišča (Ljubljana, 2010-danes). Med pomembnejšimi samostojnimi predstavitvami, ki jih je pripravila v zadnjem času, so Gibanje za javni govor, v organizaciji UGM Maribor (2015), Zemlja, voda, vrt, svoboda, Prepih v MSUM, Ljubljana (2015) in Elektrisierende Träume/ Electrified Dreams v Kunstverein Gera v Nemčiji (2011). Je avtorica in soavtorica številnih publikacij in dobitnica različnih štipendij, nagrad in umetniških rezidenc, med drugim nagrade Zlata ptica za vizualno in intermedijsko umetnost (2010), umetniške rezidence v Wysing Arts Centru v Cambridgeu (2009) in rezidence Artslink v New Yorku in San Franciscu (2006).
Polonca Lovšin: Bodi čebela, performans, 2017
Sponzor podelitve: Hiša čokolade Kunej
