Raziskovalna skupina Moderne galerije (7182-001) je bila vpisana v evidenco raziskovalnih organizacij 8. oktobra 2021 ob pridobitvi statusa raziskovalne organizacije na ARRS (št. RO 7182). Namen ustanovitve je dopolniti obstoječo razstavno, strokovno-raziskovalno, arhivsko in izobraževalno dejavnost Moderne galerije, ki pokriva likovno, vizualno in novomedijsko umetnost 20. in 21. stoletja v Sloveniji, in sicer na interdisciplinarnem znanstveno-raziskovalnem nivoju.
Raziskovalna skupina Moderne galerije v disciplinarnem smislu pokriva področja:
Raziskovalna skupina Moderne galerije se trenutno osredotoča zlasti na obdobja, tematike, umetniške medije in pristope, ki so v okviru obstoječih znanstvenih raziskovalnih organizacij in projektov deležni manj pozornosti, hkrati pa tvorijo pomemben del nacionalne kulturne dediščine:
Pravila o pogojih in postopku za pridobitev nazivov raziskovalnih delavcev v Moderni galeriji.
Člani raziskovalne skupine Moderne galerije
dr. Aleš Vaupotič
dr. Robert Simonišek
dr. Kaja Kraner
https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/group/8449
Projekti raziskovalne skupine Moderne galerije
Trajnostna digitalna hramba slovenske novomedijske umetnosti (temeljni raziskovalni projekt, ARRS, J7-3158, 1.11.2021-31.10.2024)
https://digitalna-hramba.mg-lj.si
Slovenci smo med svetovnimi pionirji novomedijske umetnosti, vendar slovenska novomedijska umetnost, ki v veliki meri prebiva zunaj tradicionalnega diskurza o umetnosti in kulturi, nima dostopa do varovanja in zaščite, ki ju uživajo umetniška dela v bolj tradicionalnih medijih. Četudi predstavlja pomemben vidik kulturne in umetniške zgodovine, je ob pomanjkanju usklajenega prizadevanja za njeno institucionalno in diskurzivno potrditev podvržena izginotju in propadanju. Projekt obravnava temeljni problem prepoznavanja dediščine novih medijev, ki je osnova za razumevanje sodobne resničnosti v humanistiki, hkrati pa na drugih področjih življenja različnih družbenih skupin. Zagovarja stališče, da so ta dela pomembna za naše razumevanje kulturne dediščine, saj predstavljajo in preizprašujejo orodja in informacijske infrastrukture, ki so se razširile po vzponu digitalne reproduktibilnosti.
Projekt bo zgradil konceptualni model, uporaben za interpretacijo in razumevanje, s smernicami za ohranjanje in omogočanje dostopnosti ter ponovno uporabo artefaktov in storitev novih medijev, pri čemer bo sledil naslednjim ciljem: