Nikolaj Pirnat, Zlodej nabada Nemca (karikatura), b.d. (1944), dvobarvni linorez, Muzej novejše zgodovine Slovenije

22. 12. 2009 - 17. 1. 2010 Mala galerija, Slovenska cesta 35, Ljubljana

Razstava se osredotoča na vsebino, poimenovano s krovnim pojmom »partizanska umetnost«. Njen namen ni antološki prikaz te vsebine. Poudarja zlasti razsežnost dejavnega mišljenja - postaviti poskuša nove iztočnice za premišljevanje o »partizanski umetnosti«, pokazati uspelo srečanje umetnosti in oboroženega boja partizanov v revolucionarnem narodnoosvobodilnem gibanju v letih 1941-1945, kajti partizanstvo se v današnjih revizionističnih časih v skladu s prevladujočo ideologijo prej kot misli obsoja, nasilno se ga trga in »uravnoveša« na »dobro« in »slabo« polovico; z vsemi temi postopki se ga na neki način posiljuje. Razstava osvetljuje vlogo umetnosti znotraj partizanskega gibanja - umetnost, ki je nastajala v povezavi s partizanskim gibanjem, se je dejavno vključevala v njegov transformativni proces tako, da mu je bila tudi sama podvržena: bistveno je prispevala k artikulaciji simbolnih koordinat boja, ki so ji obenem nalagale samokritiko. Umetnost v protifašističnem boju se je morala soočati s problematičnostjo tistih postavk v buržoazni koncepciji umetnosti, ki so strukturno omogočale povezavo umetnosti s fašizmom na ravni »estetizacije politike«. Umetnost v procesu socialne revolucije je morala izvesti kritiko umetnosti kot sfere, vzpostavljene z delitvijo dela v kapitalističnem družbenem sistemu. Ta kritika je potekala tudi kot polemika znotraj gibanja samega. Ko obravnavamo partizansko umetnost kot umetnost v kulturni revoluciji, vprašanja o možnosti družbeno transformativne vloge umetnosti ne moremo zvajati na problematiko instrumentalizacije umetnosti za potrebe boja, saj se je prav v kontekstu boja zastavljalo >i>kot vprašanje o možnosti in nemožnosti umetnosti kot take. Gre torej za vprašanje, ki je še danes aktualno, in sicer v rancierovskem smislu: »[D]a je nekaj aktualno, pomeni, da to ni samo na 'dnevnem redu', skratka, da ni zgolj možno ali verjetno, ampak da je že realno, učinkovito, in to tu in zdaj.« S takšno zastavitvijo je razstava tudi poseg v koncepcijo sodobnega galerijskega prostora, ki ga želi postaviti nazaj v polje razmisleka - in ne reprezentacije, ki čedalje bolj prihaja v ospredje pri dojemanju galerij, muzejev in podobnih (umetnostnih) institucij. Bolj kot zapiranje pogleda v zamrznjeno preteklost želi reaktivirati potenciale umetnosti danes, izpostaviti vprašanje ponovitve partizanske geste v umetnosti danes, v novih okoliščinah. Razstava, ki so jo v sodelovanju z Arhivom Republike Slovenije, likovnega oddelka Muzeja novejše zgodovine Slovenije ter rokopisnim oddelkom Narodne in univerzitetne knjižnice pripravili Jože Barši, Miklavž Komelj, Lidija Radojević in Tanja Velagić, ima za izhodišče istoimensko knjigo Miklavža Komelja, ki je nedavno izšla pri založbi Cf*.
Dogodki ob razstavi: Uvodno predavanje Miklavža Komelja v torek, 22. decembra, ob 18. uri v avditoriju Moderne galerije. Video posnetek predavanja je na ogled na razstavi v Mali galeriji. Projekt je podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Mala galerija je odprta vsak dan razen ponedeljka od 10.00 do 15.30 in od 16.00 do 18.00. Vstop prost.