Plesni Teater Ljubljana, Junij 1988 v podporo JBTZ. Foto Tone Stojko, Muzej novejše zgodovine.

Odprtje: 20. marec 2025 ob 20. uri, Muzej sodobne umetnosti Metelkova (+MSUM)

Sodelujoči_e:

Dalija Aćin Thelander, Dragana Alfirević, Nela Antonović, BADco., Sandra Banić Naumovski, selma banich, Milana Broš / KASP, Dragana Bulut, Valentina Čabro, Boris Čakširan, Darío Baretto Damas, Katja Delak, Maja Delak, Goran Devide / Borghesia, Ana Dubljević, Čarni Đerić, EN-KNAP, Matija Ferlin, Siniša Eftimov, Aleksandar Georgiev, Igor Grubić, Viktorija Ilioska, Aleksandra Janeva Imfeld, Ister Teatar, Mirjana Dragana Janeček, Filip Jovanovski, Jelena Jović, Jasna Knez, Minka Veselič Kološa, Živa Kraigher, Ana Kreitmeyer, Sanja Krsmanović-Tasić, Ivana Kocevska, Bara Kolenc in Atej Tutta, Igor Koruga, Marko Košnik / Inštitut Egon March, Iztok Kovač in Sašo Podgoršek, Marjana Krajač, Ema Kugler, Maga Magazinović, Ana Maletić / Studio za suvremeni ples, Vera Maletić, Smiljana Mandukić, Barbara Matijević, Marko Milić, Borut Šeparović / Montažstroj, Matjaž Mrak in Urša Rupnik, Dušan Murić, Irma Omerzo, Marta Paulin Brina, Marko Peljhan / Project Atol, Plesni teater Ljubljana, PMG Kolektiv, Marta Popivoda, Sonja Pregrad, Jovana Rakić Kiselčić, Teja Reba, Vlado Repnik in Gledališče VR, Željka Sančanin, Mira Sanjina, Iva Nerina Sibila, Žorž Skrigin, Isidora Stanišić, Jelena Šantić, Katja Šimunić, Igor Štromajer in Bojana Kunst, Iskra Shukarova, Anđelija Todorović, Trafik, Slobodan Unkovski, Zrinka Užbinec, Sonja Vukićević, Ljiljana Zagorac, Dragan Živadinov, Marko Mlačnik and Vadim Fiškin / Kozmokinetični kabinet Noordung, Nataša Živković in drugi.

Kustosi_nje:

Biljana Tanurovska-Kjulavkovski, Rok Vevar in Jasmina Založnik v sodelovanju s Slavchem Dimitrovim, Milico Ivić, Teo Kantoci

Razstava Ples, odpor, (neiz)delovanje – vidiki plesa kot kulturnega, političnega in umetniškega dela v obdobju Jugoslavije in potem  je rezultat večletnega dela partnerjev balkanske plesne mreže Nomad Dance Academy (NDA Slovenija, Ljubljana; NDA Hrvaška, Zagreb; Stanica, Beograd; Lokomotiva, Skopje) na področju arhivistike in zgodovinjenja sodobnega plesa v kulturnih prostorih nekdanjih jugoslovanskih republik. Pred dobrim desetletjem se je z ustanovitvijo Začasnega slovenskega plesnega arhiva (NDA Slovenija, MG+MSUM) delo začelo v Ljubljani, se v okviru mreže NDA s partnerskimi sodelovanji razširilo v Srbijo, Severno Makedonijo in na Hrvaško ter se razvijalo v različnih evropskih projektih. Med njimi je projekt “The (Non)Aligned Movements” konec leta 2024 omogočil prvo edicijo razstave v Muzeju sodobne umetnosti v Zagrebu, izdajo publikacije Bodies Of Dance - Aspects of Dance as Cultural, Political and Art Work in Yugoslavia and after in odprtje digitalne sodobnoplesne baze NADA

Ker gre za kontinuiran proces, razstave ne gre razumeti kot sklepno dejanje ali enkratno predstavitev gradiv, marveč kot korak v smeri kuratorskih artikulacij različnih tematskih povečav, ki jih je mogoče vzpostaviti s to arhivsko mrežo. Razstava je ena od verzij dela v spreminjanju, nastajanju, osvetlitev gradiv in razmerij med njimi v postopni arhivski rasti. V njej je več potencialnosti kot koncev in je rezultat vrste metodoloških odločitev, ki so posledica dejstva, da pri delu sodeluje več partneric, predstavnic kontekstov, ki so si med seboj podobni, a se hkrati tudi razlikujejo.

Partnerji o arhivu razmišljajo kot o živi in razvijajoči se obliki javnega plesnega časa, ki se (lahko) izvaja kot presečišče mnogoterih prostorov, spominov, vednosti, zgodovine, navzočnosti, prihodnosti, prijateljstev, strategij, politike, odpora, prožnosti, ljubezni, sovražnosti, molka, protestov, nesoglasij, družabnosti, združevanja in še marsičesa, kar ples uteleša, beleži, vzdržuje in proizvaja z oblikami domišljije. S pomočjo arhiva plesne umetnosti premišljujejo o estetskem, ki ločuje njihove plesne kontekste in jih omejuje predvsem na gledališke proizvode in kinetične razlike, ki pa nikoli niso bile v ospredju njihovih skupnih zanimanj. Prizadevanja projektnih partnerjev so že od začetka usmerjena v plesno polje, ki jih seznanja z umetnostjo, kulturo, družbo in politiko.Ob estetskem vidiku se jim zdi področje plesnega delovanja - ali natančneje: dela  - bolj vključujoče, obširnejše, solidarnejše, zahtevnejše in tudi skupno. Ples, odpor, (neiz)delovanje – vidiki plesa kot kulturnega, političnega in umetniškega dela v obdobju Jugoslavije in potem razvija teme (1) koreografiranja feminizma, spola in želja kot oblik telesnih politik, (2) formacij, razmerij in intervencij kot oblik skupnostnih združevanj, (3) mejnega in transgresivnega plesa v medijih onstran telesnega s (4) splošno perspektivo plesa v kljubovanju.

Kustosi s predstavljenimi deli raziskujejo pojmovanje plesa (in koreografije) kot razširjene prakse. Obravnavajo pa tudi vprašanja, povezana s postopkovnostjo, ki jo razumejo kot družbenopolitično ontologijo plesnih praks. Gibanje, predstavitve, razmerja in razporeditve teles so prizorišča odpora, ki spodkopava in razveljavlja operativno logiko (se pravi: proizvodnjo načrtovanega, preračunanega, izmerjenega, končnega izdelka, pomena ali pripovedi, vključno s koreografiranjem teles po gibalni partituri v skladu z logiko izvora/usode, narave/nujnosti, bistva/telosa). Na ta način plesna telesa postanejo sredstvo brez cilja, procesi in geste v porajanju, ki nam namesto skritega ali transcendentnega smisla razkrivajo predvsem svoja lastna nenehna prerazporejanja, postajanja, upiranja, skrajnosti in ponovne materializacije oziroma svetove, kakršne udejanjajo tako v izvedbi kot tudi v razmerjih. Tako plesoča telesa spodkopavajo politične režime in operativno logiko v teritorialnih kontekstih nekdanje Jugoslavije, saj prestopajo meje, se gibljejo po geopolitično zaznamovanih območjih, širijo okvire telesnih in spolnih norm, utripajo v neukrotljivem ritmu poželenja, materializirajo nove kolektivne oblike sobivanja ter izzivajo pravila estetike in njenih delitev.

Razstava Ples, upor (neiz)delovanje želi posredovati sodobni ples, ki obravnava potencialnost in materialnost telesa, izhajajoči iz njegovih stikov s političnimi, družbenimi, gospodarskimi, okoljskimi in drugimi domenami. Telo je v stanju nenehne potencialnosti, gre za agonistično telo, ki se na novo opredeljuje in razvija v razmerjih (tudi do samega sebe).

Razstava je bila prvotno na ogled v Muzeju sodobne umetnosti v Zagrebu. Postavitev v Ljubljani je modificirana in vključuje še instalacijo Trideset let lepote, znoja in žuljev, ki obeležuje trideset let delovanja Društva za sodobni ples Slovenije. Vključuje video intervjuje, arhivsko gradivo, raziskave in publikacije, ki jih hrani Začasni slovenski plesni arhiv. Obeležuje tri desetletja delovanja društva in obravnava razvoj, skupna prizadevanja in dosežke sodobnega plesa..

Povezavi:

Sodobnoplesna baza NADA: https://nada.nomaddanceacademy.si/

O projektu (Non)Aligned Movements: https://nomaddanceacademy.org/nonaligned-movements/

Partnerji projekta so 1. januarja 2025 v sodelovanju z evropskimi partnerji vstopili v novo fazo skupnega dela: The European Research Executive Agency jim je v okviru programa HORIZON Innovation Actions Grant podelila sredstva za projekt “Plesni zemljevid: Inovacijska pota in politični ukrepi za promocijo evropske plesne dediščine doma in na tujem” (“DanceMap: Innovation Pathways and Policies to Promote European Dance Heritage at Home and Abroad”)