Na robu : vizualna umetnost v Kraljevini Jugoslaviji (1929–1941)

mednarodna pregledna razstava

Kustos in vodja projekta: Marko Jenko

Odprtje: 25. april 2019, ob 20.00 uri

Trajanje: 25. april – 15. september 2019

Moderna galerija, Ljubljana

Častni pokrovitelj razstave je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.

Izbor umetnostnega in drugega razstavnega gradiva in / ali prispevki v katalogu: Ana Bogdanović, Jana Intihar-Ferjan, Marko Jenko, Dejan Kosanović (in memoriam), Lovorka Magaš-Bilandžić, Lidija Merenik, Marja Nikolčić, Kiril Penušliski, Jože Pirjevec, Alenka Pirman, Petar Prelog, Daniel Rafaelić, Božo Repe, Bojana Rogina, Dejan Sretenović, Lara Štrumej, Ivana Udovičić, Zdenko Vrdlovec, Asta Vrečko, Beti Žerovc

Koncept in postavitev razstave: Marko Jenko

Posebni postavitvi: Dejan Sretenović (beograjski nadrealizem), Alenka Pirman (Louis Adamič)

Mednarodni filmski program (v avditoriju Moderne galerije): Daniel Rafaelić, Zdenko Vrdlovec. Posebno zahvalo namenjamo Jugoslovanski kinoteki v Beogradu.

Mednarodna razstava vizualne umetnosti v Kraljevini Jugoslaviji, osrednji dogodek leta 2019 v Moderni galeriji, je problemski pregled slikarstva, kiparstva, grafike, risbe, fotografije in filma od kraljeve uvedbe diktature 6. januarja 1929, ki je močno vplivala na tako imenovani spopad na umetniški levici, vse do začetka druge svetovne vojne na jugoslovanskih tleh (april 1941).

Rdeča nit razstave je pogled na Kraljevino Jugoslavijo, kakor nam jo poleg tedanjega umetnostnega prizorišča na svoj način razkriva potopis Louisa Adamiča Vrnitev v rodni kraj, ki je v Združenih državah Amerike izšel leta 1934 in tam postal večkrat ponatisnjena uspešnica. V Kraljevini Jugoslaviji je bilo to delo prepovedano. Vrnitev v rodni kraj nam omogoči soočiti »objektivno« in subjektivno« v kontekstu. Louis Adamič nam zapleteno stanje Kraljevine Jugoslavije orisuje prek različnih srečanj, tudi z umetniki, kot so bili kipar Ivan Meštrović, slikar Petar Dobrović in pisatelj Miroslav Krleža, ter nazadnje prek svojega sprejema pri kralju Aleksandru I., dobro leto pred atentatom v Marseillesu. Adamič Jugoslavijo odkriva kot deželo na robu, polno surovih kontrastov, razpeto med starimi, predmodernimi običaji in primežem kapitalizma ter slutnjo bližajočega se konca, tudi v širšem evropskem in svetovnem okviru. A ta nemirni predvojni čas, ko so se med seboj spopadale različne ideje jugoslovanstva, od kraljevega integralnega do tistega, ki je zastopalo egalitarnost, je obenem tudi čas nastanka prve, tako rekoč uradne skupne zgodovine umetnosti vseh jugoslovanskih narodov, ki jo povezujemo z imenom umetnostnega zgodovinarja in kustosa Milana Kašanina, Beneškim bienalom (1938, 1940) in mednarodno kulturno politiko Kraljevine Jugoslavije.

______________________

»Tukaj naj samo ugotovim, da je bila ob mojem prihodu dežela že tri leta pod brezobzirno vojaško diktaturo kralja Aleksandra, o kateri sem imel, dokler nisem prišel domov, le nedoločene pojme. Nisem vedel, kaj to v resnici pomeni. Ni me zanimalo. Šele več mesecev pozneje mi je postalo docela jasno, kaj pomeni diktatura: da je na tisoče ljudi v ječah, ker verjamejo v taka družbeno-politična načela, kot so demokracija, svoboda in gospodarska pravičnost, in temu primerno ravnajo; da v vsakem mestu kar mrgoli tajnih policijskih agentov; da so časniki, revije, založniki in avtorji pod strogo cenzuro; da so prepovedana vsa javna zborovanja, razen tistih, ki jih organizirajo priganjavci diktatorskega režima; in tako dalje.

Vsekakor so bile to le približno, zelo približno povedano, politične razmere v Jugoslaviji, ko sem prišel tja, čeprav tega nisem precej videl. Že dobra tri leta so živeli vsi pod kruto in zatiralsko vlado. Seznanil sem se z ljudmi, ki so ves čas šepetali. Bali so se govoriti naglas v restavracijah, kavarnah ali na ulicah, torej so šepetali, odkar je kralj uvedel diktaturo, in zdaj so šepetali celo, kadar so me vprašali, kako sem se počutil na popotovanju ali kako mi ugaja pomladansko vreme v Sloveniji. Skraja nisem vedel, kaj je z njimi narobe.« 

Louis Adamič, Vrnitev v rodni kraj, 1934 (slovenski prevod 1962)

______________________

Razstava na ogled ponuja dela več kot 130 umetnic in umetnikov, arhivsko in knjižnično gradivo iz več kot 50 javnih in zasebnih zbirk iz držav nekdanje Jugoslavije. Večina del iz tujine je v Sloveniji na ogled prvič. Istočasno z razstavo Na robu v Moderni galeriji je v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova na ogled razstava Južna ozvezdja (od 7. marca), ki govori o umetnosti in gibanju neuvrščenih. Letošnji program Moderne galerije tako zaznamuje jugoslovanski kontekst oziroma kontekst dveh Jugoslavij.

Razstavo Na robu spremljajo tudi mednarodni filmski program v avditoriju Moderne galerije, pedagoški program in obsežen, bogato ilustriran katalog.

Mednarodni filmski program in obrazstavni program bosta objavljena na spletni strani Moderne galerije.

Javna vodstva kustosa Marka Jenka bodo ob naslednjih nedeljah: 12. in 26. maja 2019;  9. in 30. junija 2019; in 8. in 15. septembra 2019, vsakič ob 11. uri. Vodstva za najavljene skupine so lahko tudi izven tega urnika. Najave in več informacij o obrazstavnih programih na izobrazevanje@mg-lj.si oziroma 01/2416804. 

Razstavo in katalog je podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Glavni pokrovitelj: Mercator.