Sven Stilinović
Geometrija krvoločnosti (1999)
performans v Splitu, 2005
na steni: Petar Grimani, Jack Welch, risba
foto: Josip Ostojić
»Suzana Marjanić: Drugo Geometrijo krvoločnosti ste uprizorili pet let po prvi Geometriji krvoločnosti v Kapelici (Ljubljana, 1998). Šlo je za instalacijo (neon, kosti, steklo, kri, aluminijasti okvirji, miza), pri tem pa ste za mizo brusili nož in potem spet nahranili publiko s pečenim jagenjčkom ter kruhom in vinom. Je bilo med publiko kaj ljudi, ki niso želeli konzumirati živalskega trupla? Obenem me tudi zanima, kako se počutite, ko zarinete nož v vrat nedolžne živali, katere simbolični kapital izkoriščate z umetniškimi, »geometrijskimi« strategijami?
Sven Stilinović: Kako se počutim? Mesojedec sem, in da ne bi bil licemeren (nekdo je rekel, da je licemerstvo civilizacija), sem moral to narediti sam od začetka do konca, tj. zaklati, odreti, speči, razdeliti in pojesti. Mogoče sem neciviliziran, a civilizacija ne pomeni vedno nekaj dobrega. To sem naredil samo enkrat v Dubrovniku (Lazareti, 2000) ob sončnem mrku za rešitev sveta. To je bila torej peta Geometrija krvoločnosti. Nihče ne more trditi, da sveta nisem rešil. V tem je tudi nekaj ironije. Kaj čutim? Ni lahko, ni lahko ubiti žival. Kaj pa, če se znajdeš v situaciji, ko to moraš narediti, da bi se nahranil? Na Velebitu sem ostal brez hrane, pa sem ubijal polhe. Revni narodi, revni ljudje morajo znati ubijati, ne morejo si privoščiti vegetarijanstva – izbiranja hrane. Jedo, kar imajo – meso, travo, odpadke, pasje ali mačje konzerve … Si jih kdaj poskusila? Da se jih jesti. Civilizacija je privilegij bogatih. Sicer pa na mojih performansih Geometrija krvoločnosti vsi planejo na hrano.«
Prevod odlomka iz: »Smrt državi, sloboda tebi i meni. Razgovor Suzane Marjanić sa Svenom Stilinovićem« v: Sven Stilinović, Neću, ur. Branka Stipančić (Zagreb: DAF, 2017), str. 152.
____________________
Sven Stilinović je konceptualni umetnik, fotograf, performer, scenograf in video umetnik. Rodil se je v Zagrebu leta 1956. Tam je živel do konca devetdesetih let, ko se je preselil na Reko. Leta 2008 se je vrnil v Zagreb. Profesionalno aktiven je že od srede sedemdesetih. Bil je član Grupe šestorice autora, ki je bila leta 1998 predstavljena na veliki retrospektivni razstavi v Zagrebu, leta 1999 na Reki in v Splitu, leta 2000 pa v Ljubljani. Grupa šestorice predstavlja pomemben segment hrvaške sodobne eksperimentalne in inovativne umetnosti. Samostojni opus Svena Stilinovića vključuje dela z različnih polj sodobne ustvarjalnosti, vsem pa je skupna ekspresivnost Stilinovićevega izraza. Ukvarjal se je z instalacijami, fotografijo, videom, performansi in akcijami. Samostojno razstavlja od leta 1983 in se uvršča med pomembne konceptualne umetnike hrvaške sodobne scene. Poleg dela na likovnem področju se je ukvarjal tudi s gledališko scenografijo in notranjo opremo. Samostojno je razstavljal na Hrvaškem in v tujini: v Zagrebu, na Reki, v Splitu, Beogradu, Ljubljani (ŠKUC, Kapelica, Moderna galerija), Skopju, Berlinu, Brightonu, Moskvi, Sydneyju … Njegova dela so v muzejskih in zasebnih zbirkah. Je tudi član Hrvaškega društva likovnih umetnikov in Združenja samostojnih umetnikov Hrvaške ter oče deklice Klare.
