Umrl je pesnik Tomaž Šalamun, "čigar ime je bilo od sredine 60.tih let prejšnjega stoletja na Slovenskem največkrat izgovorjeno ali zapisano..." (Peter Kolšek), njegova poezija, utemeljena v pesniški igri in emocionalni vrednosti jezika, pa je eden najpomembnejših fenomenov novejše slovenske književnosti.
Tomaž Šalamun se je rodil v Zagrebu leta 1941. Gimnazijska leta je preživel v Kopru, diplomiral pa je na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Poezijo je začel objavljati leta 1963; zelo odmevna prva pesniška zbirka Poker je izšla leta 1966 v samozaložbi. Med študijem umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti se je povezal s skupino OHO. Svoje delo je začel izdajati pri Perspektivah; postal je urednik revije, estetsko tesno povezane z gibanjem OHO, s katerim je sodeloval do leta 1970. Sodeloval je tudi pri ohojevskih zbornikih Eva, Pericarežeracirep, Katalog, Katalog 2.... Drugo pesniško zbirko Namen pelerine je objavil v okviru Edicije OHO.
Leta 1969 se je zaposlil kot pripravnik v Moderni galeriji, kjer je organiziral prvo razstavo OHO-ja v okviru eksperimentalnega cikla Atelje 69. Istega leta so na njegovo vzpodbudo ohojevci (Matanović, Nez Andraž in Tomaž Šalamun) pripravili razstavo Pradedje v Galeriji suvremene umjetnosti v Zagrebu, ki je pomenila prelomnico v razvoju OHO-ja; z njo so se namesto dotedanje medijsko mnogovrstne dejavnosti OHO-ja odločneje uveljavile sodobne likovne težnje, predvsem arte povera. Razstava je bila istega leta prenesena v Novi Sad, kjer je nastalo emblematsko delo Novi Sad II, filmski zapis ulične akcije, ki ga hranimo tudi v zbirki Moderne galerije in večkrat predstavljamo: črta, ki jo je Tomaž Šalamun takrat povlekel okoli Petrovaradinske trdnjave, tako ostaja neprekinjena.
