INTERNACIONALINA IZJAVA | Proti bolj zdravi družbi

Internacionalina izjava

Proti bolj zdravi družbi

 

 

Skrb: »odnosi, ki vzdržujejo in popravljajo svet, da lahko ljudje in neljudje živijo karseda dobro na njem v zapleteni mreži, ki ohranja življenje.«[1]

— Puig de La Bellacasa, 2017

 

Med ustavitvijo dejavnosti zaradi koronavirusa so se muzeji Internacionale v prvi vrsti zavzeli za to, da izkažejo učinkovito solidarnost tistim, ki so izgubili prihodek ali dostop do zdravstvenih storitev. V bližnji prihodnosti smo se odločili ubrati pot skrbi, podpore in refleksije ter se posvečati zdravju v širšem pomenu dobrobiti tako družbe kot posameznika. Po našem mnenju bi morale institucije danes – kolikor jim to dopuščajo omejena sredstva – podpirati umetnostno okolje na splošno ter samostojnim kolegom in zunanjim sodelavcem nuditi možnost prihodnjih partnerstev in štipendij. Za te skupine kot muzeji ne moremo narediti dovolj, zato pozivamo tudi centralne in lokalne vlade po Evropi, naj zagotovijo umetnikom in kulturnim delavcem ter samozaposlenim in nevladnim organizacijam zadostno finančno podporo in jim s tem zagotovijo preživetje posledic teh izrednih dogodkov. Sedanja kriza bo najhuje prizadela tretji sektor, tj. področje, kjer deluje daleč največ kulturnih iniciativ. Za prihodnost naše kulture na globalni ravni je nujno, da ta raznoliki svet iniciativ od spodaj ne potone.

 

Obenem vemo, da bo prišel čas po teh izrednih razmerah – lahko bi mu rekli pojutrišnjem −, ko izrazi solidarnosti s svetom umetnosti ne bodo dovolj. Ko bomo spet odprli muzeje, sprva po malem in postopno, se moramo potruditi, da bo v njih zdrava civilna družba lahko spet gradila zaupanje vase na javni ravni. Po našem prepričanju nosijo javne kulturne institucije veliko odgovornost, ki temelji na moči umetnosti in umetnikov, da si zamišljajo drugačen svet ter ustvarjajo duševni in čustveni prostor za uresničevanje nemogočega. V soočenju z virusom bi morale vlade začeti razumeti kulturo kot zatočišče pred katastrofo, ne le zaradi njene emancipacijske narave, ampak tudi zato, ker ljudem pomaga živeti z zapletenostjo, negotovostjo in dvomom, ne da bi se duševno zlomili.

 

V zameno prosimo, da se vlade, podjetja in posamezniki ponovno zavežejo umetnosti in kulturi. Kot lokalne umetnostne institucije smo blizu razmeram na terenu po vsej Evropi, od Istanbula do Dublina, od Madrida do Varšave, od Ljubljane do Göteborga. Zavedamo se, da bo okrevanje zahtevalo čas in da tisto, kar bo sledilo, ne bo preprost povratek v nekdanje razmere. Mnogi osnovni pogoji bodo drugačni, kar je hkrati pretnja in priložnost. Kot velike institucije v domačih okoljih sprejemamo nujnost prilagajanja svojih dejavnosti temu, kar želi in si lahko privošči civilna družba, vendar poudarjamo, da mora dinamična medigra gospodarstva, politike in kulture poiskati novo ravnovesje. Gonja za dobičkom zgolj zaradi dobička, očitna brezbrižnost do neenakosti in uničevanje našega planeta in oblik življenja na njem se ne morejo nadaljevati kot prej. Kot družba se moramo odločiti, da zajezimo glasove ločevanja, restriktivnosti, ksenofobije in konfliktov. Namesto njih želimo v muzejih poudariti prednosti soodvisne, zvedave in pluralne kulture in imeti možnost, da prispevamo k prihodnji družbi, ki bo zdrava telesno, duševno in duhovno.

 

Vsako članico Internacionale privlačijo emancipacijski potenciali moderne umetnosti, obenem pa se kritično zaveda njenih kolonizacijskih temeljev in univerzalističnih ambicij. Želimo prisluhniti številnim glasovom, ki jih je utišal globalni ekonomski sistem, ki se je zdaj jasno izkazal za pretirano samozavestnega in samozadovoljnega, govoriti z njimi in pustiti, da nas kritično obravnavajo. Ta čas želimo izrabiti za ponovno interpretacijo zgodovin in geopolitičnih predpostavk, ki so oblikovale institucije, kakršne smo postali, in omogočiti, da se iz tega, kar smo se naučili od preobrazb okrog leta 1989, porodijo nove možnosti. Predvsem pa se Internacionala želi pridružiti drugim pri oblikovanju skupne trajnostne in demokratične prihodnosti, v kateri bodo umetnost in muzeji igrali pozitivno vlogo pri zagotavljanju »zapletene mreže ohranjanja življenja«, ki je integralen del družbe vzajemnega zaupanja in soodvisnosti.

 

Več o Internacionali

V Internacionali je združenih sedem velikih evropskih ustanov s področja moderne in sodobne umetnosti: Moderna galerija (MG+MSUM, Ljubljana, Slovenija); Museo Reina Sofía (Madrid, Španija); MACBA Museu d'Art Contemporani de Barcelona (Španija); Museum van Hedendaagse Kunst Antwerpen (M HKA, Antwerpen, Belgija); Muzeum Sztuki Nowoczesnej w Warszawie (Varšava, Poljska), SALT (Istanbul in Ankara, Turčija) in Van Abbemuseum (VAM, Eindhoven, Nizozemska), pridružila pa sta se jim še HDK-Valand Academy (Göteborg, Švedska) in  National College of Art and Design (NCAD, Dublin, Irska). Trenutni program konfederacije evropskih muzejev Internacionala in njenih partnerjev je Naše mnoge Evrope, ki ga sofinancira program Kreativna Evropa Evropske unije. Vključuje več kot 40 javnih aktivnosti, kot so razstave, delavnice in raziskovalni projekti.

 

Internacionalo je na začetku finančne krize leta 2007 oblikovalo več evropskih muzejev, ki smo se zavedali, da moramo uskladiti svoje politike delovanja in razviti skupne podporne strukture. To smo dosegli tako, da smo se posvetili zamisli »konstituentnih muzejev« kot kulturnih institucij, ki jih njihove družbe nenehno preoblikujejo in ki so vedno v stanju nastajanja. Zato so nam najbolj pomembni odnosi – nestrinjanja in konsenza – in skušamo ustvarjati trajnostne odnose s skupnostmi in zbirkami ter pri delu sodelovati z ljudmi in zgodovinami v naši soseščini. Ko se zdaj soočamo z novim eksistencialnim izzivom, želimo obnoviti in okrepiti tako svoje združenje kot njegovo zavezanost solidarnosti, skupnemu, zaupanju in skrbi za naše različne konstituence.

 

Glavna platforma Internacionale je www.internationaleonline.org kot platforma za diskurzivno politično muzeologijo, na kateri objavljamo besedila, umetniške intervencije, poročila in e-pube o vzajemno pomembnih raziskovalnih temah.