Zoran Kržišnik
26. januar 1920 – 2. julij 2008
V nedeljo je minilo sto let, odkar se je rodil umetnostni zgodovinar in likovni kritik Zoran Kržišnik, dolgoletni direktor Moderne galerije in ustanovitelj Mednarodnega grafičnega bienala.
Po študiju umetnostne zgodovine na ljubljanski Filozofski fakulteti se je leta 1948 zaposlil kot pomočnik upravnika novoustanovljene Moderne galerije. Med letoma 1957 in 1981 je bil njen ravnatelj in do leta 1986 vodja njenega kolektivnega poslovodnega organa. Zoran Kržišnik je bil pobudnik in organizator Mednarodnega grafičnega bienala, ki velja za najstarejšo grafično prireditev na svetu in v Ljubljani poteka od leta 1955, do leta 1986 pod okriljem Moderne galerije. Leta 1986 je bil ustanovljen Mednarodni grafični likovni center, ki ga je Kržišnik vodil do leta 2000. Umrl je 2. julija 2008 v Ljubljani.
Zoran Kržišnik je bil poleg tega še selektor številnih mednarodnih grafičnih razstav ter član mednarodnih žirij v uglednih institucijah, komisijah in odborih po vsem svetu. Tudi sicer je po tujini potovalo več preglednih razstav jugoslovanske umetnosti po njegovem izboru, sam pa je bil član raznih mednarodnih žirij (bienalnih razstav v Săo Paulu, Tokiu, Krakovu, Fredrikstadu, Frechnu, Bradfordu).
Ena od Kržišnikovih največjih zaslug je odpiranje slovenskega likovnega prostora v svet, saj je grafika v tistem času omogočala izmenjavo ključnih informacij o delih pomembnih sodobnih likovnih umetnikov in prav prek Mednarodnega grafičnega bienala se je naš prostor začel odpirati v zahodnoevropski umetnostni prostor.
Mednarodni grafični bienale je bil zasnovan tudi kot primer izvajanja kulturne diplomacije in kulturnih politik gibanja neuvrščenih, ki jim je sledila Jugoslavija obenem z iskanjem vmesnega položaja med zahodnim in vzhodnim blokom. Četudi zasidran v zahodne vzore in s pragmatično politično agendo, je bil bienale ena prvih izvenblokovskih manifestacij na svetu, ki je v obdobju hladne vojne vključevala dela držav z obeh političnih polov, odprta pa je bila tudi za razstavljanje umetnikov iz držav tretjega sveta.
Zoran Kržišnik je deloval na mednarodni umetnostni sceni tudi kot ravnatelj Moderne galerije; v letih 1960, 1966 in 1970 je bil komisar jugoslovanske predstavitve na beneškem bienalu. Leta 1980 in 1988 je Moderna galerija po svojem izboru predstavila umetnike v jugoslovanskem paviljonu na beneškem bienalu, leta 1964 je bil član mednarodnega organizacijskega odbora documente III v Kasslu. Kržišnik je prijateljeval z največjimi, kar legendarnimi imeni naše stroke, kot so Giulio Carlo Argan, Werner Schmalenbach, Pierre Restany, Ronald Alley, Thomas Messer, Pontus Hulten in drugi (Mikuž, Umetnostna kronika 20/2008, str. 36).
Bil je pisec številnih spremnih besedil v razstavnih katalogih Moderne galerije (mdr. v katalogu retrospektivne razstave Zorana Mušiča leta 1967) in Male galerije, v spremnih publikacijah ljubljanskega grafičnega bienala ter avtor monografij slovenskih umetnikov (mdr. Frana Tratnika (1952), Nikolaja Pirnata (1960), Gojmirja Antona Kosa (1962), Jožeta Horvata – Jakija (1965, 1999), Janeza Bernika (1966, 1984), Stojana Batiča (1967, 1977), Riharda Jakopiča (1971), Draga Tršarja (1975), Lojzeta Spacala (1982), Jožeta Ciuhe (1981, 1982, 1985).
Zoran Kržišnik je z ustanovitvijo Mednarodnega grafičnega bienala tako Moderno galerijo kot tudi nekdanjo Jugoslavijo postavil na mednarodni zemljevid umetnosti. Hvaležni smo mu, da se je Moderna galerija, zasnovana kot klasična muzejsko-galerijska ustanova z znanstveno raziskovalnimi nalogami, pod njegovim vodstvom razvila v »dinamično spremljevalko in deloma usmerjevalko našega likovnega razvoja.« (Kržišnik, Naši razgledi 1979, str. 200). Kot nacionalni muzej moderne in sodobne umetnosti z mednarodnim ugledom, ki deluje na dveh lokacijah, pa Moderna galerija tej usmeritvi sledi in jo nadgrajuje še danes.
