IZBRANI NASLOVI iz knjižnih zbirk založb Studia Humanitatis in Cf
Susan Buck-Morss: Hegel, Haiti in univerzalna zgodovina (SH, 2012)
Susan Buck-Morss skuša v pričujoči knjigi pokazati, da moramo za ustrezno dojetje svetovnozgodovinskega pomena francoske revolucije prišteti zraven še upor haitijskih sužnjev, ki je privedel do nastanka svobodne haitijske republike: haitijska revolucija je tiha - in prav zato toliko učinkovitejša - referenca Heglove dialektike gospodarja in hlapca, ki jo je prvič izdelal v svojih jenskih rokopisih in kasneje v svoji Fenomenologiji duha. Trditev Buck-Morssove, da "ni dvoma, da Hegel in Haiti sodita skupaj", koncizno zgošča eksplozivni rezultat kratkega stika med tema dvema heterogenima členoma. "Hegel na Haitiju" je nemara najbolj posrečena formula komunizma. (Iz spremne besede Slavoja Žižka)
Cena: 18,00 €
Frantz Fanon: V suženjstvo zakleti (Cf, 2010)
V suženjstvo zakleti (naslov je avtor vzel iz prvega verza Internacionale) je najbolj znana Fanonova knjiga, napisana 1961, med bojem Alžircev za neodvisnost. Je temeljita obtožba kolonializma in njegove dediščine. Fanon se ukvarja z vprašanjem, ali je nasilje prava taktika za boj proti kolonializmu. Sprašuje se, ali domača inteligenca, ki je prevzela zahodni način mišljenja in se zavzema za počasno dekolonizacijo, pravzaprav ne igra na karte kolonizatorjev. Zatrjuje, da kolonizirana ljudstva ne smejo posnemati Zahoda, pač pa razviti popolnoma nov sistem vrednot in idej. Pri tem razkriva metode, s katerimi beli svet obvladuje kolonije in se zavzema za radikalni prelom s kolonialno kulturo. Znamenit je Sartrov uvod v knjigo, v katerem se zavzema za nasilni boj proti kolonializmu.
Cena: 23,00 €
Frantz Fanon: Črna koža, bele maske (SH, 2016)
Črna koža, bele maske na Martiniku rojenega in v Lyonu izšolanega psihiatra in filozofa Frantza Fanona je eno temeljnih del postkolonialnih študij, afriških študij in sorodnih disciplin, ki so se izoblikovale šele po izidu te knjige v letu 1952. Obenem je sočasni prispevek k antikolonialnemu boju po drugi svetovni vojni, ki ima kot takšen tudi izjemen dokumentarni pomen. Knjiga s pomočjo izvirnega radikalnega humanizma poseže v ideologijo povojnega kolonializma. S tem ponudi alternativo tako politiki asimilacije vladajoči belski skupnosti kakor reakcionarnim filozofijam črnske superiornosti. Razkrinkavanje podjarmljenosti koloniziranih skupnosti, ki se je v Fanonovem opusu stopnjevalo vse do njegove zadnje knjige, Les damnés de la terre (Upor prekletih), je v mladostnem prvencu Peau noire, masques blancs (Črna koža, bele maske) podkrepljeno s humanizmom v Franciji študirajočega in prakticirajočega črnskega psihiatra iz Francoskih Karibov. Upor prekletih je v slovenskem prevodu izšel že leta 1963; slovenska izdaja knjige Peau noire, masques blancs pa slovensko bralstvo seznanja s študijo, ki se je v vmesnem času izkazala za enako pomemben prispevek k politični filozofiji in sociologiji kakor Upor prekletih. Tako je obenem v slovenščini nastal verodostojen portret klasika sodobne humanistike in družboslovja.
Cena: 20,00 €
Basil Davidson: Breme črnega človeka (Cf, 2012)
Naslov knjige je odgovor na Kiplingovo poemo Breme belega človeka, v kateri avtor pojasnjuje, kaj je »dolžnost« belcev: da vladajo neevropskim ljudstvom in jih kulturno »razvijajo«. Eric Hobsbawn je za knjigo Breme črnega človeka rekel, da je to izjemno pomembna knjiga, »ki ne govori zgolj o Afriki, temveč o etničnosti, o nacijah in o problemu, kako kjer koli na svetu živeti skupaj v družbi«. Avtor raziskuje dediščino imperializma v Afriki in propad postkolonialnih nacionalnih držav (kruti diktatorski režimi, množična revščina in še večji prenos bogastva v industrializirani svet). Krizo pripiše temu, da so države slepo prevzele evropske modele vodenja in zanikale svojo preteklost. Tribalizem je bil po njegovem v Afriki pogosto dober in je vplival na nastanek naprednih civilnih družb, ki sta jih spodkopali tuja vladavina in imperialna delitev. Rešitev vidi v »taki ali drugačni politiki participacije« (Ekonomska skupnost zahodnoafriških držav, Konferenca za južnoafriško sodelovanje) in se zavzema za »participatorne strukture v širokem regionalnem okviru«. Zanimive so primerjave vzrokov afriške krize z vzroki v Srednji in Vzhodni Evropi od 1918 do danes.
Cena: 23,00 €
Aimé Césaire: Razprava o kolonializmu (Cf, 2009)
Razprava o kolonializmu je klasično delo, prvič objavljeno leta 1955, ki je imelo močan vpliv na ljudstva Afrike, Latinske Amerike in Karibov v času osvobajanja izpod kolonialne oblasti. Ko je po skoraj 20 letih izšel angleški prevod, pa je Razprava močno vplivala na gibanje za pravice črncev (Civil Rights, Black Power) in na protivojno gibanje. Césaire razčlenjuje, kako je nastajala kolonialna ideologija, kako se je širila in kaj je bil njen motiv, in jo primerja s fašistično ideologijo. Definira kolonializem, njegovo moč, psihologijo in njegov vpliv na ljudstva, ki si jih je podredil. Ugotavlja, da je kolonialni mehanizem širil nasilje, strah, podrejenost, rasno sovraštvo in nemoralo. Dehumaniziral je »civilizirane« in deciviliziral kolonizirane. Kolonializem je, pravi Césaire, podrejenim družbam vzel njihovo materialno in duhovno bogastvo, razbil lokalne sisteme in lokalne ekonomije, uničil identiteto, samozavest in kulturne vrednote; besedilo je še vedno nadvse aktualno.
Cena: 15,00 €
