MG+MSUM | POLETNA ŠOLA | Veliki premik: devetdeseta leta. Avantgarde v Vzhodni Evropi in njihova dediščina

Marko Peljhan, Makrolab, MAKROLAB mark IIex CAMPALTO ISLAND OPERATIONS, v sklopu Individual Systems, kustos Igor Zabel na Beneškem bienalu 2003

 

POLETNA ŠOLA

Veliki premik: devetdeseta leta. Avantgarde v Vzhodni Evropi in njihova dediščina

Moderna galerija plus Muzej sodobne umetnosti Metelkova, MG+MSUM

23. do 30. avgust 2019

 

Poletna šola, ki jo ljubljanska Moderna galerija letos pripravlja že drugo leto, bo nadaljevala izhodiščno zastavljene teme, povezane z dediščino vzhodnoevropskih avantgard. Letošnji poudarek bo še zlasti na velikih spremembah, ki so jih ob koncu osemdesetih in na začetku devetdesetih let povzročili padec socializma, konec hladne vojne in restavracija kapitalizma. V središče debat bomo postavili paradigmo avantgardnega umetnika in umetnosti, ki se je v devetdesetih letih bistveno zamajala in tudi spremenila.

 

V času socializma je bila glavna referenčna točka vzhodnoevropske (tudi ruske) umetnosti komunistična ideologija in konflikt z Zahodom. Danes so glavne (eksplicitne ali ne) referenčne točke nova nacionalistična in populistična gibanja v Evropi in poskusi definiranja kulturne identitete z umetniškimi sredstvi. To pomeni tudi ponovno oceno in reinterpretacijo tradicij avantgard in socialistične preteklosti.

 

Poletna šola bo organizirana v sklopu štirih glavnih tem: umetnost in ekonomija, umetnost in vojna, umetnost in identiteta in Tretja pot

 

V devetdesetih letih so se preoblikovali umetniški kolektivi, ki so bili skorajda značilni za socialistično obdobje; nekateri umetniki so se združili v nevladne organizacije, drugi so osnovali manjše institucije pod lastnim vodstvom, t.i. artist-run spaces. V tem času so se umetniki nekako nehali boriti s kolesjem zgodovine in z ideologijo ter so se začeli pragmatično prilagajati ali pa upirati isti stvari: vse obvladujočemu neoliberalizmu.

 

Vojna na Balkanu močno zaznamuje delo umetnikov in institucij. Nekateri od umetnikov, ki so poklicno pot začeli v devetdesetih letih, so skušali raziskovati odnos med umetnostjo in tehnologijo v kontekstu vojn na Balkanu. Politični performans je bil zelo pomembno orodje odpora v devetdesetih letih. Politični performans v mnogih primerih ni veljal le za »pričo« dogajanja, ampak tudi za direktno akcijo proti režimu.

 

Devetdeseta leta so desetletje, v katerem začno delovati različne identitarne politike; regionalne, spolne, razredne, rasne itd. V Vzhodni Evropi je to povezano predvsem s skupno izkušnjo socializma, ki pa se je med posamičnimi deželami zelo razlikovala. Še posebna izjema je tu Jugoslavija s svojim samoupravnim socializmom in gibanjem neuvrščenih.

 

Še zlasti v Ljubljani se v devetdesetih letih med umetniki in institucijami začne močan trend obravnavanja vzhodnoevropske umetnosti, eden od rezultatov te usmeritve je mednarodna zbirka Moderne galerije Arteast 2000+, ki je bila javno predstavljena leta 2000 v nekdanjem kompleksu JLA na Metelkovi.

 

V času poletne šole bo v +MSUM na ogled razstava Južna ozvezdja, ki predstavlja historični material in dela sodobnih umetnikov v povezavi z gibanjem neuvrščenih. Ta historična izkušnja je gotovo navdihujoča za razmislek o drugačnih globalnih povezovanjih danes zunaj obstoječih centrov moči.

 

Naša poletna šola svojih načrtovanih tem ne bo omejila samo na vzhodnoevropski kontekst, ampak bo poskušala poudariti dialog z nekaterimi drugimi prostori, delujočimi zunaj zahodnega konteksta.

 

Poletno šolo bosta vodila Boris Groys, eden najvidnejših teoretikov in kustosov vzhodnoevropske umetnosti, še zlasti ruske, profesor ruskih in slovanskih študij na New York University in višji raziskovalec na Staatliche Hochschule für Gestaltung Karlsruhe, in Zdenka Badovinac, direktorica Moderna galerije, kustosinja, avtorica besedil in iniciatorka zbirke Arteast 2000+.

 

Na poletni šoli bodo imeli udeleženci priložnost spoznati in se učiti od uglednih kustosov in teoretikov za vzhodnoevropsko sodobno umetnost ter osebno spoznati pomembne umetnike in druge strokovnjake na polju umetnosti.

 

Program bo obsegal predavanja in delavnice, ki jih bodo vodili vabljeni predavatelji kot tudi nekateri kustosi Moderne galerije, vključeval pa bo tudi ekskluziven dostop do zbirke Arteast 2000+ ter nacionalne zbirke Moderne galerije.

 

Predavatelji poletne šole so: Boris Groys, Zdenka Badovinac, Inke Arns, Eda Čufer, Keti Čuhrov, Branislav Dimitrijević, Charles Esche, Marko Jenko, Viktor Misiano, Marko Peljhan, Bojana Piškur, Walid Raad, Igor Španjol, Arsenij Žiljajev.

 

 ______________________________

Program predavanj in drugih aktivnosti bo objavljen na naši spletni strani. Delo bo potekalo v angleščini, organizirano pa bo v Moderni galeriji in Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani med 23. in 30. avgustom 2019.

 

Cena udeležbe je 270€, vključuje pa predavanja in delavnice, program izven muzeja in kosila. V ceno niso vključeni nastanitev, potni stroški, večerje in potrebščine posameznikov.

 

Prijava

Za prijavo prosimo izpolnite spletno prijavnico. Prijava mora vsebovati vaš življenjepis (v angleščini), motivacijsko pismo (v angleščini, največ 500 besed) in priporočilno pismo (v angleščini, največ 500 besed). Prijave sprejemamo do 30. marca 2019, do 23:59 ure (CET). Odgovorili vam bomo do 30. aprila 2019. 

 

O izboru udeležencev bo odločala žirija, ki jo sestavljajo Zdenka Badovinac, Boris Groys in Bojana Piškur. Kriteriji izbora so kvaliteta dosedanjega dela, motivacijsko pismo in potencial posameznika, da čim bolje izkoristi priložnosti, ki jih ponuja šola.

 

Končni vpis bomo potrdili po sprejemu dokazila o polnem plačilu šolnine. V primeru odpovedi bomo že vpisanim udeležencem šolnino vrnili, če udeležbo odpovejo pred 31. majem. Za odpovedi po tem datumu ne moremo zagotoviti vračila šolnine v polnem znesku.

 

Štipendije

Določeno število štipendij, ki pokrivajo stroške šolnine, je zagotovljenih. V prijavnici označite, da bi želeli prejeti štipendijo, o končnem rezultatu pa vas bomo obvestili.

 

Za dodatne informacije ali vprašanja glede prijave pišite na e-naslov: sanja.kuveljic-bandic@mg-lj.si, e-sporočilo naslovite: 2019 Summer School.

_______________________________

 

 

Poletna šola bo organizirana v sklopu štirih glavnih tem

Umetnost in ekonomija

V devetdesetih letih je hitri prehod v kapitalizem vnesel veliko novih prvin v področje kulture. V Vzhodni Evropi sta umetnost in kultura izgubili popolno zaščito države, ki sta jo imeli pred tem, in pomembne so postale zasebne iniciative, pa čeprav je država vseeno ostala glavni financer umetnosti vse do danes. V devetdesetih letih so se preoblikovali umetniški kolektivi, ki so bili skorajda značilni za socialistično obdobje; nekateri umetniki so se združili v nevladne organizacije, drugi so osnovali manjše institucije pod lastnim vodstvom, t.i. artist-run spaces. V tem času so se umetniki nekako nehali boriti s kolesjem zgodovine in z ideologijo ter so se začeli pragmatično prilagajati ali pa upirati isti stvari: vse obvladujočemu neoliberalizmu. Vendar so se kljub izenačujoči moči globalnega kapitalizma vse do danes še vedno ohranile velike razlike med različnimi prostori; recimo v Vzhodni Evropi trg ostaja še vedno nerazvit. V vsakem primeru pa raste povpraševanje mednarodnega trga po umetnikih z različnim geografskim poreklom, kar tako ali drugače stimulira njihov pragmatizem. Koliko se je umetnik v zadnjih tridesetih letih res izneveril avantgardnim vrednotam in koliko še naprej ostaja vest družbe?

 

Umetnost in vojna

Vojna na Balkanu močno zaznamuje delo umetnikov in institucij. Nekateri od umetnikov, ki so poklicno pot začeli v devetdesetih letih, na primer Marko Peljhan, so skušali raziskovati odnos med umetnostjo in tehnologijo v kontekstu vojn na Balkanu. Začetek devetdesetih let je bil zaznamovan še z globalno vojno za prevlado na informacijskem področju. Politični performans je bil zelo pomembno orodje odpora v devetdesetih letih. Politični performans v mnogih primerih ni veljal le za »pričo« dogajanja, ampak tudi za direktno akcijo proti režimu  (na primer Miloševićevemu režimu v Srbiji). Tovrstnemu angažmaju se je pogosto reklo »umetnost v skrajnem političnem ambientu«. V Moderni galeriji smo bili pobudniki projekta Za Muzej sodobne umetnosti Sarajevo 2000 / For the Museum of Contemporary Art Sarajevo 2000 ter organizirali simpozij Živeti z genocidom / Living with genocide (1996), kar lahko definiramo kot muzej solidarnosti.

 

Umetnost in identiteta

Devetdeseta leta so desetletje, v katerem začno delovati različne identitarne politike; regionalne, spolne, razredne, rasne itd. V Vzhodni Evropi je to povezano predvsem s skupno izkušnjo socializma, ki pa se je med posamičnimi deželami zelo razlikovala. Še posebna izjema je tu Jugoslavija s svojim samoupravnim socializmom in gibanjem neuvrščenih. Še zlasti v Ljubljani se v devetdesetih letih med umetniki (Irwin) in institucijami začne močan trend obravnavanja vzhodnoevropske umetnosti. V Moderni galeriji je razstava The Body and the East leta 1998 začela še trajajoči proces kartiranja vzhodne umetnosti, eden od rezultatov te usmeritve pa je mednarodna zbirka Arteast 2000+, ki je bila javno predstavljena leta 2000 v nekdanjem kompleksu JLA na Metelkovi. Tu nas zanima tudi vprašanje, koliko so regionalne identitete, kot so jih obravnavala devetdeseta leta, danes sploh še relevantne. Koliko je sploh še smiselno nadaljevati raziskave vzhodnoevropske umetnosti na podlagi nekih skupnih imenovalcev.

 

Tretja pot

V času, ko bo bomo organizirali poletno šolo, bo v +MSUM na ogled razstava Južna ozvezdja, ki bo predstavila historični material in dela sodobnih umetnikov v povezavi z gibanjem neuvrščenih. Ta historična izkušnja je gotovo navdihujoča za razmislek o drugačnih globalnih povezovanjih danes zunaj obstoječih centrov moči. Naša poletna šola svojih načrtovanih tem ne bo omejila samo na vzhodnoevropski kontekst, ampak bo poskušala poudariti dialog z nekaterimi drugimi prostori, delujočimi zunaj zahodnega konteksta. (V tem smislu bomo izkoristili tudi prisotnost Walida Raada v Ljubljani, ki bo predstavil možne primerjave posocialističnega sveta z Bližnjim Vzhodom.)

 

 

POLETNA ŠOLA Veliki premik: devetdeseta leta. Avantgarde v Vzhodni Evropi in njihova dediščina je del štiriletnega programa Naše številne Evrope, ki ga vodi konfederacija muzejev Internacionala s partnerjema Akademijo Valand (Univerza v Göteborgu) in Državnim kolidžem za likovno umetnost in oblikovanje v Dublinu. Podpira jo program Evropske unije Kreativna Evropa, Ministrstvo za kulturo RS in Društvo Igor Zabel za kulturo in teorijo.