Umrl je Drago Dellabernardina, vizualni umetnik, ki je veljal tudi za enega najboljših solo kitaristov v Jugoslaviji. Rojen je bil leta 1948 v Postojni, v letih 1967–1970 pa je študiral slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Nato je vpisal študij klasične kitare pri profesorju Alvaru Companyju na glasbenem konzervatoriju Luigija Cherubinija (Conservatorio di Musica Luigi Cherubini) v Firencah, a ga je po treh letih opustil. Sledilo je več kot dvajset let potovanj po Evropi in bivanje v Indiji. V času študija je nekatera konceptualna in popartistično usmerjena dela predstavil na samostojni razstavi v Domu kulture v Postojni leta 1969. Razstava je temeljila na postopku izolacije vsakdanjih predmetov iz njihovega okolja in razporeditvijo v novo vizualno-semantično celoto. Najbolj znano delo Draga Dellabernardine je poseg v javni prostor, ko je marca 1968 na železniški nadvoz nad Celovško cesto v Ljubljani z obeh strani obesil napis »Ta podvoz razstavlja Drago Dellabernardina«. Dellabernardina je bil med avtorji, ki so tesno sodelovali z Ohojem, najpomembnejšim povojnim avantgardnim gibanjem v Sloveniji. Tako je pozimi 1968–1969, v času t.i. zimskih fotoprojektov in akcij, sodeloval tudi pri enem najbolj znanih projektov, ki so ga Ohojevci poklonili Ljubljani kot neke vrste novoletno darilo, ko so 30. decembra 1968 Dellabernardina, Milenko Matanovič in David Nez postavili v parku Zvezda živo skulpturo Triglav. Približno ob istem času in na istem kraju je sodeloval v hepeningu Stonoga avtorja Sreča Dragana (na fotografiji četrti z leve). V študentskem listu Tribuna je leta 1969 pod naslovom »Kaj dela drago dellabernardina?« objavil več konceptov za dela, zamisli in izjave. Vzporedno z ustvarjanjem na vizualnem področju je ves čas deloval tudi kot uspešen kitarist. V letih 1968–69 je bil solo kitarist v skupini Sinovi, po razpadu Kameleonov pa je z Danilom Kocjančičem igral v njegovi skupini Danilo in Novi kameleoni. V začetku sedemdesetih se je za nekaj časa priključil zasedbi Generali.
