V soboto je v 94. letu umrl eden od najpomembnejših hrvaških umetnikov in intelektualcev, Josip Vaništa. Vaništa je bil slikar, akademik, univerzitetni profesor in pisec, v polju avantgardne umetnosti pa poznan predvsem kot so-ustanovitelj in gonilna sila skupine Gorgona (1959–1966).
Gorgona je bila skupina umetnikov, arhitektov, kritikov in umetnostnih zgodovinarjev iz Zagreba, ki so svoje delovanje razumeli kot polje duhovne in intelektualne svobode. Njihova dela temeljijo na absurdu, antiestetiki in konfrontaciji z uradnimi in uveljavljenimi umetniškimi zvrstmi, njihove dejavnosti pa so vključevale razstave, srečanja, skupinske pohode in druge dogodke. Bistveni del dejavnosti skupine je bil »anti-časopis« Gorgona, ki ni bil prava revija, ampak niz umetniških prispevkov. Skupina se je močno nagibala k zamenjavi vizualnih in materialnih umetniških predmetov s predlogi, opisi in koncepti, od katerih se številni z današnje perspektive zdijo precej vizionarski. Leta 1964, na primer, je Josip Vaništa ustvaril sliko, ki je obstajala le kot besedni opis. Pomembna so bila tudi srečanja skupine na sestankih, katerih pomemben del so zavzemale ankete ali vprašalniki, ki so predstavljali značilno obliko kolektivnega sodelovanja. Ko so sestanki Gorgone postajali vedno redkejši, je Vaništa »gorgonovcem« na domove poslal Referendum, ki je ponujal odločitev za ali proti nadaljevanju srečanj Gorgone.
Josip Vaništa se je rodil leta 1924 v Karlovcu, leta 1950 je diplomiral na Akademiji likovnih umetnosti v Zagrebu v razredu prof. Marina Tartaglie. Deloval je kot univerzitetni profesor risanja, pa tudi pisec esejev o umetnosti in družbi. Leta 2013 je bila v Muzeju suvremene umjetnosti v Zagrebu na ogled njegova velika razstava z naslovom Ukinjanje retrospektive / Ukidanje retrospektive, ki je obsegala sedem desetletij njegovega dela.
Moderna galerija v zbirki Arteast 2000+ hrani najpomembnejša dela skupine Gorgona (na primer Anti-časopis Gorgona, 1961-1966) kot tudi nekatera dela Josipa Vanište, ki so nastala v sklopu Gorgone (Gorgonska črna, Misli za mesec in Referendum iz leta 1964) ter kasnejša dela Josipa Vanište (Postgorgona, 1-12 (1985–86) in Polaganje slike. Vaniština slika Črna črta na srebrni podlagi (1964) je bila puščena v snežnem pejsažu na Jelenovcu, 1986.
