Jasmina Cibic
Fundus prizadevanja
Kustos: Igor Španjol
Muzej sodobne umetnosti Metelkova
Muzej sodobne umetnosti Metelkova predstavlja Fundus prizadevanja, samostojno predstavitev novega projekta Jasmine Cibic.
Razstava izhaja iz umetničinega že dlje časa trajajočega raziskovanja ideje politično motiviranih kulturnih daril ter njihove vloge v nacionalnih in političnih strukturah v trenutkih evropske krize v dvajsetem stoletju.
Prvi ogled razstave bo v torek, 1. septembra 2020, med 20.00 in 22.00 uro. Zaradi varnostnih uredb za prepečevanje širjenja covida 19, je število obiskovalcev omejeno na 15 na enkrat. Razstava bo na ogled do 29. novembra 2020.
Umetnica Jasmina Cibic bo imela prvo javno vodstvo v četrtek, 3. septembra 2020, ob 17.00 uri. Vsa mesta na vodenem ogledu so že zapolnjena. Video posnetek z vodstva bomo objavili na tem mestu. Razstava bo na ogled do 29. novembra 2020.
Umetnica črpa iz zgodovinskih študij primerov, ki pozornost ponovno usmerjajo na zapleteni odnos med kulturo in državo ter imajo neposreden odmev v današnjem času, v katerem je kultura postala bojišče sil populizma v njihovem sistematičnem napadu na kritično misel.
Jasmina Cibic je znana po svojem prevpraševanju »mehkih« mehanizmov moči ter strategij izgrajevanja in instrumentalizacije nacionalne kulture. Njeni projekti – filmi in teatralne instalacije – predstavljajo rezultat temeljitega arhivskega raziskovanja in produkcijskih sodelovanj, usmerjenih v izpostavljanje trenutkov, vzorcev in učinkov, ki sicer ostajajo nevidni. Za umetnico je to oblika performativne prakse, kritična vaja v seciranju državništva.
V ospredju razstave Fundus prizadevanja so kulturne oblike, ki so v ključnih posttravmatskih trenutkih evropske identitete dvajsetega stoletja služile kot politična sredstva. Toda ti »zgodovinski ready-made« primerki, kot jih imenuje umetnica, niso bili državna naročila, temveč darila, ki so si jih podarjali vplivneži na vrhu političnih hierarhij, da bi preprečili konflikt in spodbudili kohezijo na državni in mednarodni ravni.
Razstava se začne s prvim poglavjem filma Jasmine Cibic Darilo (2019), posnetim na lokacijah stavb, ki so same po sebi primeri političnih daril (Palača narodov v Ženevi, PCF Paris in spomenik na Buzludži v Bolgariji). Zgodba sledi zadnjemu krogu tekmovanja treh alegoričnih likov, darov Umetnosti, Glasbe in Plesa, ki iščejo popolni dar, s katerim bi združili razklani narod. Scenarij dialoga sloni na arhivih razprav o »mehki moči« in vlogi kulturne diplomacije, ki so botrovale nastanku ikoničnih arhitekturnih in umetniških manifestacij političnih darov v evropskem prostoru tekom velikih konfliktov preteklega stoletja.
Osrednje teme filma se prelijejo v teatralno mizansceno, ki naseljuje sosednje razstavne prostore muzeja. Performativna instalacija v prvi sobi črpa iz nerealiziranih glasbenih kompozicij, doniranih Palači narodov. Ob odprtju razstave Fundus prizadevanja bodo te skladbe doživele prvo izvedbo. Par tolkalk bo odigral krožno ritmično izmenjavanje himn in koračnic, dveh za rojstvo in razpad nacionalne države nepogrešljivih glasbenih oblik. Mala bobna sta okrašena s predlogi oblikovnih zasnov za zastavo Društva narodov, povzetimi iz serije donacij mednarodnih umetnikov in oblikovalcev leta 1929. Uradna zastava Društva narodov ni bila nikoli sprejeta zaradi bojazni, da bi izbira enega samega emblema v tem velikem nadnacionalnem projektu spodbudila nacionalistična čustva.
V drugi sobi instalacija v stilu »salona« predstavlja fotografska tihožitja predmetov, ki jih prežema simbolna moč političnega obdarovanja. V prvem nizu so fotografije štafetnih palic, ki so jih med letoma 1957 in 1987 ustvarili jugoslovanski umetniki in ki so bile v okviru letne proslave štafete mladosti slavnostno poklonjene predsedniku Titu; ilustracija spodbujanja kohezije in protinacionalističnih čustev par excellence.
V drugem nizu so fotografije vrtnic, poimenovanih po utemeljiteljih evropskega projekta, med katerimi so Sandro Pertini, Konrad Adenauer in Charles de Gaulle. Simbolno zaznamovani predmeti, ki so na fotografijah dramatično osvetljeni in posneti pred temnim ozadjem, zdaj nosijo dodatno pomensko plast. Vešče in druge žuželke, ki se plazijo po njihovi površini, namigujejo na tradicijo vanitas slikarstva ter tako opominjajo na neizogibne mutacije ideologije in družbenopolitičnega spomina.
Razstavo sklene fotografski portret lipicanca, edine konjske pasme, vzrejene v Sloveniji, ki predstavlja enega spornejših nacionalnih simbolov. Fotografirani lipicanec 508 Neapolitano Thais XL je bil uradno državniško darilo Slovenije Moamerju Gadafiju le dve leti pred njegovo smrtjo. To dobesedno utelešenje trojanskega konja kulturne diplomacije nas opominja, kako zlahka kultura postane ne le orodje v strateških igrah »mehke moči«, ampak tudi soudeleženka v proizvajanju ideologije.
Dolgo po razpadu prepričanj in projektov, ki so osmišljali nekdanje politične darove, lahko arhivske sledi tega družbenopolitičnega »lepila« prirejajo in uporabljajo novi politični akterji. S tem nas opominjajo, kaj je ogroženo ob izgubi vezi med kulturo in družbo.
_____________
Jasmina Cibic (rojena 1979 v Ljubljani) je v Londonu delujoča umetnica na področjih performansa, instalacije in filma, ki posega po različnih dejavnostih, medijih in gledaliških taktikah, da bi redefinirala ali na novo premislila neko specifično ideološko formacijo in okvire (kot npr. umetnost in arhitekturo), ki jih ta uporablja. V svojem delu vzporeja konstrukcijo nacionalne kulture in njeno rabo za politične cilje ter pri tem obravnava brezčasnost psiholoških in mehkih mehanizmov moči, ki jih avtoritarne strukture uporabljajo pri svojem vračanju in ponovnem iznajdevanju.
Jasmina Cibic je predstavljala Slovenijo na 55. beneškem bienalu s projektom »Za naše gospodarstvo in kulturo«. V zadnjem času je imela samostojne razstave v CCA Glasgow, Phi Foundation Montreal, BALTIC Centre for Contemporary Art Gateshead, Kunstmuseen Krefeld, Aarhus 2017, Esker Foundation Calgary, Muzeju sodobne umetnosti Zagreb, Muzeju sodobne umetnosti Beograd, MGLC v Ljubljani in Muzeju Ludwig v Budimpešti ter skupinske razstave na Štajerski jeseni ‘19 v Gradcu, v MOMA v New Yorku, Monash University Museum of Art (MUMA) v Avstraliji, CCS BARD v ZDA, Umetnostnem muzeju Guangdong na Kitajskem, Muzeju Pera v Istanbulu, City Gallery Wellington, MSUM v Ljubljani, MNHA v Luksemburgu in na California College of the Arts. Filme Jasmine Cibic so predvajali v galeriji Whitechapel, CCA Montréal, na Puljskem filmskem festivalu, v HKW v Berlinu, v Louvru, na Les Rencontres internationales v Parizu, Dokfest Kassel in CPH:DOX (Mednarodnem festivalu dokumentarnega filma v Københavnu). Jasmina Cibic je bila nominirana za Jarman Award (2018) in je prejemnica MAC International Ulster Bank Prize ter nagrade Charlottenborg Fonden (2016). V bližnji prihodnosti pripravlja samostojne razstave v Muzeju sodobne umetnosti v Lyonu, Umetnostnem muzeju v Lodžu in Museum der Moderne v Salzburgu.
Nedavno monografijo Jasmine Cibic Spielraum sta izdala BALTIC in Distanz, monografijo NADA pa založba Kerber in Kunstmuseen Krefeld. Splet: http://jasminacibic.org/
_____________
Produkcija: Moderna galerija, Ljubljana
Koprodukcija: Zavod Projekt Atol
Projekt Fundus prizadevanja so podprli Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Muzej Jugoslavije, OZN Ženeva, Phi Foundation Montreal, Kunstmuseen Krefeld in Mestna občina Ljubljana.
Sonaročniki filma Darilo, prvo dejanje (2019) so Film London Artists’ Moving Image Network, steirischer herbst ‘19 in macLYON.
Koproducent: FLAMIN Productions prek Film London Artists’ Moving Image Network, s finančno podporo Arts Council England, steirischer herbst ‘19, macLYON in Waddington Studios London.
Film so podprli: Cooper Gallery – Duncan of Jordanstone College of Art & Design – University of Dundee, Northern Film School – Leeds Beckett University, Umetnostna galerija Maribor, Muzej Jugoslavije, OZN, Ženeva, Espace Niemeyer.
