Goranka Matić, Portreti žensk, 1978, fotografije. Z dovoljenjem umetnice in arhiva SKC (Ljubinka Gavran). Del razstave Umetnost na delu.
Program vključuje uvodno predavanje Darje Štirn, strokovnjakinje za kulturno-umetnostno vzgojo o tem, kako lahko umetnost angažira otroke in mladostnike, da se obračajo k svetu. Sledi voden ogled razstave Umetnost na delu z Adelo Železnik, vodjo izobraževalnih in obrazstavnih programov Moderne galerije, in vrsta sodelovalno naravnanih predstavitev učnih gradiv in pripomočkov Mesta žensk (Tea Hvala, Sara Šabec, Urška Jež in Maja Hodošček s skupino študentk). Ti so namenjeni vsem, ki z ustvarjanjem, doživljanjem in reflektiranjem sodobne umetnosti želite nasloviti spolno neenakost in poti do enakosti ter tako spodbujati enake možnosti otrok in mladih med šolanjem: spodbujati njihovo spoštovanje (lastne) drugačnosti in krepiti njihovo pozitivno samopodobo.
Na usposabljanje vabimo strokovne delavke/-ce osnovnih šol (zadnja triada) in srednjih šol ter svetovalne službe. Vabimo tudi vse, ki se posvečate kulturno-umetnostni vzgoji v mladinskih centrih, nevladnih organizacijah in drugod.
Usposabljanje bo potekalo v četrtek, 26. januarja 2023, od 12. do 20. ure v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova (+MSUM) na Maistrovi ulici 3 v Ljubljani.
Strokovno usposabljanje je vključeno v Katalog programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju (KATIS) in ovrednoteno z 0,5 točke za napredovanje v naziv.
Število udeleženk in udeležencev je omejeno. Prijave sprejemamo do 24. januarja 2023 prek sistema KATIS ali prijavnega obrazca.
Pomembno! Če želite uveljavljati 0,5 točke za napredovanje v naziv, se morate na posvet prijaviti prek sistema KATIS, ne prek tega obrazca. V KATIS se prijavite s svojim uporabniškim imenom in geslom, izberete šolsko leto 2022/23 in izvajalca Mesto žensk.
Po oddani prijavi boste na e-naslov prejeli praktične napotke in predračun z bančnimi podatki Mesta žensk za plačilo kotizacije. Ta za prijavljene prek KATIS-a znaša 21,68 €, za prijavljene prek obrazca Mesta žensk pa 40,00 €. Kotizacija v obeh primerih vključuje topel obrok in voden ogled razstave. Rok za plačilo kotizacije je 24. januar 2023. Rok za odjavo od usposabljanja je istega dne, 24. januarja 2023. Odjave in vsa vprašanja o posvetu sprejemamo na e-naslov: tea.hvala@cityofwomen.org.
Mesto žensk se zavezuje, da bo z osebnimi podatki ravnalo v skladu s Splošno uredbo EU o varstvu podatkov.
Produkcija: Mesto žensk v okviru projekta Power, ki ga financira Evropska unija iz programa Erasmus+.
Koprodukcija: MG+MSUM. Podpora: Erasmus+, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Mestna občina Ljubljana.
*****
Program
12.00–12.10
Uvodni nagovor
12.10–12.50
Darja Štirn: predavanje
Kako lahko umetnost angažira otroke in mladostnike, da se obračajo k svetu?
12.50–13.30
Moderiran pogovor po predavanju
Odmor (15 min)
13.45 –14.45
Adela Železnik: voden ogled razstave
Umetnost na delu: Na razpotju med utopijo in (ne)odvisnostjo
14.45–15.30
Sara Šabec: delavnica
Raziskovanje spola in družbene moči z umetnostjo
Odmor z obedom (60 min)
16.30–17.30
Tea Hvala: kviz
o spolnosti #VsakDan8Marec
Odmor (15 min)
17.45–18.45
Urška Jež: predstavitev
učnih gradiv in pripomočkov ter šolske ekskurzije Mesta žensk
Odmor (15 min)
19.00–19.45
Maja Hodošček, Mateja Kužner Čelešnik, Zala Virant, Manca Kozlovič: predstavitev
videov performativnih scenarijev za osvobajanje od tradicionalnih spolnih norm in vlog
19.45–20.00
Poslovilni nagovor
*****
Biografije
Darja Štirn je končala študij pedagogike in zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Je vodja umetniških projektov v Vrtcu Vodmat, s katerimi ob spremljavi vzgojno-izobraževalnega dela raziskuje, spremlja in v izvedbeni kurikulum vnaša sodobne koncepte, ki na otroka gledajo kot na moralno kompetentno bitje in so pomembni za spodbujanje prosocialnega in moralnega razvoja predšolskih otrok. Že desetletje sodeluje z Robijem Krofličem in Petro Štirn Janota: spremlja ter v praksi preverja njun celovit induktivni vzgojni koncept. Vodila je projekt Kulturno žlahtenje najmlajših, za katerega je vrtec prejel državno nagrado Republike Slovenije za posebne dosežke na področju predšolske vzgoje. Sodeluje tudi z Univerzo v Akureyriju in vrtci na Islandiji, kamor skupaj prenašajo koncept vzgoje preko umetnosti. Poleg tega je dejavna na področju muzejske pedagogike in sodeluje z različnimi organizacijami, denimo Centrom za poklicno izobraževanje, s katerim uvaja vzgojo s pomočjo umetnosti v srednješolsko prakso. Kot zunanja sodelavka Zavoda Petida se posveča raziskovanju in razvoju pedagoške in kulturno-umetniške prakse ter spodbujanju kreativnosti.
Adela Železnik je kustosinja in muzejska svetnica ter vodja izobraževalnih in obrazstavnih programov v Moderni galeriji (MG+MSUM). Iz umetnostne zgodovine in angleščine je diplomirala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je leta 2000 magistrirala na Oddelku za umetnostno zgodovino. Od leta 1993 je zaposlena v Moderni galeriji, kjer je leta 2019 prejela naziv muzejske svetnice. V tej instituciji je vzpostavila pedagoški oddelek in pripravila več izobraževalnih projektov z umetniki, ki so vključevali različne ciljne skupine in aktualne teme. V svojem tridesetletnem delovanju je v Moderno galerijo uvedla inovativne pedagoške programe, ki vzpodbujajo pogovor in soudeležbo, predšolskim otrokom pa skozi igro in gibalne dejavnosti približajo tako vizualno umetnost kot institucijo, ki se ji posveča. Programi MG+MSUM tako šolske skupine in mladostnike vzgajajo za kritično misel, aktiven odnos do umetnosti in dopolnjujejo obvezne šolske kurikule. Dandanes se Adela Železnik posveča tudi odnosu muzeja do obiskovalcev in vprašanju mediacije v muzejih sodobne umetnosti.
Sara Šabec je profesorica pedagogike in andragogike, magistrska študentka filozofije kulture ter samozaposlena v kulturi kot performerka, pedagoginja in producentka. Deluje na področjih uličnega gledališča, gledališke in filmske pedagogike ter kulturno-umetnostne vzgoje. V okviru Gledališča Ane Monro je vodila Šolo sodobnih performativnih in uličnih umetnosti, mednarodno izmenjavo Izpostavi se v javni prostor, projekt Z gledališčem nad učence in dijake ter projekt kulturno umetnostne vzgoje Kultura po meri, ki je bil izbran kot primer dobre prakse na platformi Zlata paličica. V sodelovanju s Kinodvorom razvija filmsko vzgojo za mlada občinska v sklopu projektov Filmska vzgoja za mlade in Prvič v kino. Od leta 2020 v Društvu Mesto žensk razvija skupnostne projekte, ki povezujejo umetnost, izobraževanje in njune uporabnice_ke. Je soavtorica učnega gradiva #VsakDan8Marec (2022) in priročnika Umetniška dela kot izhodišče za razpravo: razmislek o spolu, družbeni moči in opolnomočenju skozi umetnost (2021).
Tea Hvala je diplomirana komparativistka in sociologinja kulture z magisterijem iz antropologije spolov. Ustvarja kot književnica, urednica, kritičarka, prevajalka in avtorica učnih gradiv. Piše o feministični teoriji, aktivizmu in umetnosti ter prevaja strokovna in književna besedila. Od leta 2015 v Cerkljanskem mladinskem alternativnem klubu soorganizira festival Deuje babe in sodeluje pri snovanju kulturno-umetniških vsebin za mlade. Od leta 2018 skrbi za knjižnico ter založniški in pedagoški program Mesta žensk. Je soavtorica učnih gradiv #VsakDan8Marec (2016–22), Mali pojmovnik sodobne umetnosti (2020), Neustrašne ženske (2020) Kaj nam žive umetnosti povedo o diskriminaciji? (2021) ter delavnice za pedagoge Mozaik sodobnih umetnosti (2019). S Špelo Oberstar je napisala knjigo za otroke Skrivna bolnišnica (2017). Je urednica vodnika Po svoji poti: 25 izletov po zgodovini žensk (2021) in sourednica druge izdaje temeljnega besedila Virginie Woolf Lastna soba (2023).
Urška Jež je diplomirana kulturologinja in magistrica menedžmenta nevladnih organizacij. Z Društvom Mesto žensk sodeluje od leta 2006, do 2014 kot izvršna producentka. Od leta 2016 sodeluje pri nastajanju učnih gradiv #VsakDan8Marec. Pred tem je bila izvršna producentka Mednarodnega festivala animiranega filma Animateka. V Društvu 2 koluta je med letoma 2006 in 2010 sodelovala pri razvoju in realizaciji vsebin filmske vzgoje v okviru programa kulturno-umetnostne vzgoje Slon. Kot sooblikovalka programa je v letih 2009–2010 sodelovala pri projektu Kulturstik: pilotnem projektu uvajanja novih, sodobnejših vsebin in metod kulturno-umetnostne vzgoje v kurikulume osnovnih šol. Od leta 2005 je aktivna kot animatorka, mentorica in pedagoška vodja na mladinskih taborih. Leta 2017 je za Društvo Asociacija pripravila študijo Kulturno-umetnostna vzgoja in nevladni sektor v kulturi (2017).
Maja Hodošček je umetnica, pedagoginja, kustosinja in raziskovalka. Ustvarja videe, instalacije in knjižne projekte ter vodi različne delavnice. Raziskuje koncepte znanja, procese učenja in socialne odnose, s posebnim poudarkom na ustvarjanju situacij, v katerih se oblikujejo začasne skupnosti. Diplomirala je na Pedagoški fakulteti v Mariboru, magistrski študij je zaključila na Dutch Art Institutu v Arnhemu na Nizozemskem. Svoje delo je predstavila na več mednarodnih razstavah in festivalih. Leta 2010 je prejela nagrado OHO, leta 2020 državno priznanje Riharda Jakopiča za umetniške dosežke, leta 2021 pa občinsko priznanje Celjske zvezde.
Mateja Kužner Čelešnik je profesorica pedagogike in andragogike, diplomirana zgodovinarka ter magistrska študentka andragogike in zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Aktivna je na področju kulturno-umetnostnega udejstvovanja različnih ciljnih skupin in vodi program čuječnosti za starejše.
Zala Virant je profesorica pedagogike in andragogike, diplomirana sociologinja ter magistrska študentka andragogike in sociologije kulture na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. V nevladnem sektorju se posveča delu s priseljenci in priseljenkami.
Manca Kozlovič je profesorica pedagogike in andragogike, diplomirana sociologinja ter magistrska študentka pedagogike in sociologije kulture na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Ukvarja se s pripravništvi za Evropsko mrežo za preventivo na področju tobaka in koordinira izobraževalne programe na področju zdravja in okolja v mladinski organizaciji Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija.
