Drage Minimalistke in Minimalisti,
današnje druženje je praznično druženje – obeležujemo namreč Mednarodni dan muzejev! Letos sicer v nekoliko bolj umirjenem vzdušju, ker so razstave za večje število ljudi žal še vedno nedostopne, vendar muzeji niso prazni. V njih delajo kustosi in ostali strokovni sodelavci, ki naprej skrbijo za umetniška dela in poskušajo najti nove načine, kako vam približati umetnine in njihove zgodbe.
Ena takšnih zanimivih zgodb o umetninah, primerna za današnje praznovanje, je zgodba o kozmogramih Marka Pogačnika, čuvajih naših dveh muzejev.
Marko Pogačnik je nenavaden umetnik. Deluje že več kot petdeset let in je še vedno drugačen, samosvoj, kot je bil že od samega začetka svojega umetniškega ustvarjanja. Že v času šolanja je okrog sebe zbral prijatelje in somišljenike, s katerimi je oblikoval umetniško skupino OHO. Skupina OHO in Marko Pogačnik so se v tistem času (nekaterim pa še vedno tudi danes) zdeli pre)drzni, glasni, kritični mladi ljudje, njihova dela pa zaradi nenavadnih načinov izražanja in povezovanja različnih umetnostnih elementov nerazumljiva, premalo klasična preveč avantgardna, da bi bila sprejemljiva. Skupina OHO je v slovensko umetnost prinesla veliko novosti, zanjo pa sta posebej značilni igrivost in radovednost, kot smo si to že ogledali na preteklih Malih korakih ob noči knjige in pri omejitvah.
Tudi po razpadu skupine OHO, je umetnik ostal zvest svojem pogledu na umetnost in v majhni vasici na Primorskem ustanovil poljedelsko in umetniško komuno Družina v Šempasu, ki je delovala pod motom Umetnost je del življenja. Življenje je del umetnosti. Življenje v Šempasu je umetnika dodatno povezalo z naravo in zemljo, z leti pa je razvil umetnost akupunkture pokrajin in mest (litopunkturo).
Ali mogoče veste kaj je akupunktura? Ime izhaja iz latinskih besed aku (igla) in pungere (zabosti), pomeni pa metodo zdravljenja, ki temelji na zabadanju iglic v »meridiane«, torej tiste točke na telesu, po katerih naj bi se pretakala življenjska energija.
Umetnik je enako idejo uporabil pri zdravljenju zemlje, ki pa jo je namesto z iglami začel zdraviti s kozmogrami – posebej oblikovanimi znamenji večinoma iz kamna in lesa, v katerih so zapisana sporočila miru, ljubezni, harmonije...
Ko smo pred desetimi leti po popolni prenovi stavbe ponovno odprli Moderno galerijo, je Marko Pogačnik posebej za našo »starejšo gospo«, galerijo oblikoval 23 kozmogramov z različnimi sporočili Postavil jih je v (skrite) kotičke našega muzeja, da pozdravijo energetske tokove, ki jih je prekinila prenova, pa tudi dolga leta delovanja.
Tudi Muzej sodobne umetnosti Metelkova (+MSUM) ima svojega čuvaja na zelenici pred pročeljem – Megalit, velikanski kamen z dvema kozmogramoma, od katerih ima en izklesan odtis navzočnosti muze, prinašalke ustvarjalnega navdiha iz jedra Gaje. Megalit sta vklesala Marko Pogačnik in njegova žena Marika.
Kaj pravite? Vam je všeč ideja kozmogramov? Ali res lahko (o)zdravimo naravo, Zemljo? Verjamete v energijske tokove? Kaj bi vi predlagali, da naredimo, ko se hiša ne počuti dobro? V časih pandemije, ko se nam zdi, da se je Zemlja zelo razjezila, je nekaj posebej vzpodbudnega v umetnosti Marka Pogačnika. Lepo je verjeti, da je stvari mogoče popraviti, pozdraviti. Zato tokrat predlagamo, da naredite svoje kozmograme s posebnim sporočilom in prilagojene prostoru, kamor jih boste postavili. Uporabite različne materije (karton, les, kamen...), jih pobarvajte ali prelepite s pisanim papirjem. Pomembno je le, da oddajajo pozitivno energijo in da vas pogled nanje spravi v dobro voljo.
Za zaključek pa še ena zanimivost – Marko Pogačnik je avtor tudi slovenskega grba. Ali se vam zdi, da obstaja kakšna povezava med grbom, kozmogrami in zdravljenjem zemlje?
Lep pozdrav do naslednjega sprehoda!
