MG+MSUM

Room & Road - remake
05. september 2014 — 07. september 2014
#

5., 6. in 7. septembra 2014 ob 21.00 v Moderni galeriji v Ljubljani, Tomšičeva 14

ter

12. in 13. septembra ob 18.30 v Laban centru v Londonu, Laurie Growe theatre space

 

idejna zasnova, koreografija: Mateja Bučar
ples in soustvarjanje: Rebecca Murgi in Jonathan Pranlas
prostor in projekcija: Vadim Fiškin
glasba: Random Logic, Borut Savski
programska oprema: Miha Grčar, Miha Petelin
izdelava scene: Potemkinove vasi s.p.

 

produkcija: DUM - društvo umetnikov
koprodukcija: Modena galerija, Ljubljana, Trinity Laban Conservatory of Music and Dance, London

 

Predstavo so omogočili: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana, Oddelek za kulturo, Trinity Laban Conservatory of Dance and Music London in Ann Sayers Award Fund ter Veleposlaništvo Republike Slovenije v Londonu.

 

 

O PREDSTAVI

ROOM & ROAD je lahko zgodba o deklini in potepuhu, ali o nedosegljivi bežeči točki, ki ima vznemirljivo privlačnost, o popotniku, ki se ustavi, le kadar je z mislimi že v naslednjem kraju.

 

ROOM & ROAD sta tudi dva prostora, ki se v različnosti dopolnjujeta, prvi je zaprt in drugi odprt.
Sta dva pola, ki se snubita in ki se lahko hkrati navdihujeta in si nasprotujeta. Sta kot dva značaja, ki ju ni moč razdvojiti, saj prežita v vseh nas.

 

ROOM & ROAD je odprta zgodba, ki ne zatajuje hrepenenja po premiku, po daljavi, po spremembah. Je zgodba, ki govori sama o sebi, o elementarnem, o gibanju.
Gregor Podnar

 

 

ROOM & ROAD - remake je nadaljevanje in ponovna kreacija dela, ki ga je Mateja Bučar začela v delih Koncept Koncepta (2004) in Room & Road (2005). V njem se plesalec sooča s prostorom, ki se z računalniškim programom lahko 'giblje' oziroma postane 'oživljen - subjektiviziran' partner plesalki/plesalcu, ki se v njem giblje in z njim komunicira.

 

ROOM & ROAD - remake, spet umeščen v galerijo, predstavlja dva prostora. Prvi je zaprt, 'notranji' prostor (Room ali soba), ki skozi svoje lastno gibanje in spreminjanje komunicira z 'zunanjim' prostorom (Road ali cesto). Lahko rečemo, da je to dialog dveh prostorov. Računalniški program s projekcijami 'podvoji' tako cesto kot sobo, ustvari njuna (svetlobna) dvojnika, ki ju 'navidezno' giblje. Oba prostora dobita neko sicer nezamisljivo subjektivno dimenzijo oziroma dimenzijo, ki je sicer ne pripisujemo objektom, kot sta soba ali cesta. Takim objektom pripisujemo pasivnost, otrplost, statičnost ali celo mrtvost. Gibajoča se soba in gibajoča se, plešoča cesta pa vstopata v neki popolnoma nov dialog druga z drugo in hkrati s plesalcema ki se gibljeta med njima. Zasnova posega po ideji, da nekaj, kar samodejno dojemamo kot mrtvo, pasivno ali statično, uvidimo kot drugačno, kot 'živo', gibajoče se in v nekem na novo odkritem dialogu s svojim okoljem. Od relativnostne teorije dalje prostora ne moremo več razumeti kot nekaj povsem statičnega in pasivnega, je bil prepričan že Merce Cunningham. Tu ga predstavljamo kot gibajočega se, tako kot plesalca v njem, tudi z namenom, da bi poudarili, da nezamisljivo ali nemogoče lahko postane mogoče.

 

 

O AVTORJIH:

 

Mateja Bučar

Po šolanju klasičnega baleta je izobraževanje nadaljevala na Mednarodnem plesnem centru Rosella Hightower v Cannesu ter na plesnih seminarjih in v projektih sodobnih evropskih in ameriških koreografov (Arthur Rosenfeld, Donna Uchisono, John Jaspers). Bila je članica Baleta SNG Ljubljana in Plesnega teatra Ljubljana (PTL). Od leta 1991 je kot koreografinja, avtorica idejnih zasnov in plesalka sodelovala s PTL Ljubljana, Cankarjevim domom, z Institutom Egon March. Od leta 1999 vodi DUM - društvo umetnikov. V tem času je ustvarila naslednja dela in koreografije: Disciplina kot pogoj svobode, Ugodje v neugodju, DependDance, Telborg, O kvadrat, Koncept Koncepta, Bratje Karamazovi prva in druga knjiga, Bila bi palma, Zelena Luč, Neumestljivi Nedoumljivi, Point-less, in bila predstavljena v Sloveniji in Italiji, Nemčiji, Avstriji, na Hrvaškem, Nizozemskem, v Belgiji, na Madžarskem, Švedskem, v Rusiji, na Poljskem in v Veliki Britaniji. Več na: www.dum-club.si

 

Rebecca Murgi je italijanska plesalka in koreografinja, ki jo pri nas poznamo iz plesnih predstav Iztoka Kovača. Končala je Hogeschool voor de Kunsten v Arnhemu - E.D.D.C. (European Dance Development Centre). S plesom se ukvarja od leta 1985, ko je postala članica (in koreografinja) plesne skupine Cast Quinto Piano v Anconi. Z Iztokom Kovačem je sodelovala kar nekajkrat: leta 1994 v predstavi Spread your wings ter v plesnem filmu Naravabeso in leta 2001 v predstavi Perfect steps.
Kot plesalka in koreografinja je ustvarila številne predstave, med njimi Magnum Miraculum (1995), Physis (1998), Senza Identita (1999), io sono shake (2001), No words to say (2002), Fuzzy times (2004).
Od leta 2000 je gostujoča profesorica na akademiji SAED v Salzburgu ter v Anconi v Italiji vzpostavlja projekt visoke izobrazbe za ples v Marcheju "The collective and diversity" v okviru projekta Cohabitat. Je ESF Course Lecturer v visokem izobraževanju v provinci Macerata.
Več na www.rebeccamurgi.it

 

Jonathan Pranlas je mlad francoski plesalec in koreograf. Leta 2002 je končal državno plesno šolo v Annecyju in diplomiral iz umetnostne zgodovine, leta 2004 pa je specializiral gledališko produkcijo na univerzi v Aix-en-Provenceu. Diplomiral na P.A.R.T.S -u v Bruslju 2012. Sodeloval je v predstavah Inferno Romea Castelluccija, Dialogue 09 Shasha Waltza, Anyway no way of knowing Johna Jasperseja. Dela pri National Choreographical Center of Montpellier in sodeluje na mednarodnih turnejah v več delih Mathilde Monnier. Leta 2013 se je pridružil skupini SINE QUA NON ART in začel sodelovati kot koreograf s Christophom Berangerjem. http://sinequanonart.com

 

Vadim Fiškin, vizualni umetnik. V bogati karieri je sodeloval na številnih samostojnih in skupinskih razstavah po vsem svetu (Beneški bienale, Manifesta, Arteast 2000+, Istanbulski bienale,...). Kot scenograf je sodeloval v predstavah Dragana Živadinova, Iztoka Kovača, Mateje Bučar, Bojana Jablanovca in drugih. Več na: www.dum-club.si

 

Random Logic sestavljata Miha Klemenčič in Gregor Zemljič. Sta med vidnejšimi predstavniki slovenske sodobne elektronske glasbe. Poleg svojih glasbenih produkcij, izdanih pri različnih domačih in tujih založbah (rx-tx, tehnika, thee black label, kial...), ustvarjata tudi glasbo za sodobni ples, gledališče in druge umetniške performanse. (signal sever, M. Farič - Krog, Otok, G. Bogdanovski-Emofad.). http://randomlogic.si/

 

Borut Savski je bil od leta 1993 do 1997 na Radiu Študent vodja organizacije programov.
Med letoma 1997 in 2000 je upravljal Ministrstvo za eksperiment, iniciativo Radia Študent. Od leta 2005 sodeluje kot glasbenik in avtor glasbe z Mateja Bučar in Vadimom Fiškinom, z Matjažem Mančkom, Lukom Prinčičem, Stefanom Doepnerjem, Bogdano Herman. Od leta 2007 je član Cirkulacije 2 v ROG-u v Ljubljani; je njen ustanovni član ter kreator in izvajalec izredno bogatega repertoarja zvočnih in tehnološko ter hkrati zvočno in družbeno angažiranih projektov. http://www.3via.org/html.php?htm=borut