Obrazstavni program k razstavi Ne sanjajte sanj: Izbor iz Umetnostne zbirke Telekom in novi deli​ 

Predavanje: Igor Španjol | Neugodnost kot prednost v delu Paula Neaguja

Torek, 11. julij ob 18. uri | Avditorij Moderne galerije
 

Paul Neagu (1938–2004) se je oblikoval v specfičnem družbenopolitičnem okolju in velja za enega najpomembnejših romunskih umetnikov. Njegova kompleksna umetnostna praksa se osredotoča na tradicijo obredov in performansa znotraj izvirnega, celostnega, metafizičnega pogleda na umetnost. Pri tem je poudarjena taktilnost v funkciji enega od Neagujevih trajnih ciljev: ovreči tisto, kar je dojemal kot primat vizualnosti v umetnosti. Njegovi ritualizirani nastopi so pogosto puščali sledi kiparskih objektov in poglobljena čutna doživetja. Leta 1970 se je preselil v London in začel razvijati tisto, kar bo pozneje znano kot njegova Generativna umetnostna koda, s simbolno podobo Antropokozmosa, ki prekriva organski obris človeškega telesa z geometrijsko mrežo. Ta odraža dinamično sožitje med človeško subjektiviteto, nezavednim kraljestvom prvobitnih impulzov in instinkti (prva stopnja človekovega obstoja Slepi ugriz, ki jo simbolizira trikotnik) ter urejeno mrežo razuma, kartezijansko civilizacijo in disciplinirano družbo imenovano Horizontalni dež,  katero simbolizira pravokotnik. Tretji del kode začne veljati, ko strukturne omejitve postanejo premočne in se človek osvobodi z gibanjem, s skokom in vrtenjem proti krožnemu in transcendentalnemu učinku stanja tornada višje zavesti, kot se odraža v seriji performansov Prehajam v tornado, ki temelji na simbolih kroga, krogle in spirale.

Umetnik je leta 1972 ustanovil skupino Generative Art Group, ki jo je sestavljalo pet fiktivnih članov, od katerih je vsak predstavljal različne dele njegove psihe. Zaradi svojega neobremenjenega pogleda, lahkotnega prijema in bogatega ter izvirnega dela je bil Neagu desetletja vpliven učitelj na londonskih umetnostnih šolah.
 

Paul Neagu, Cosmosizing Man (Impulses & Vectors), 1968–1975