Ob stoti obletnici rojstva Josepha Beuysa postavljamo v maju v ospredje pet multiplov tega pomembnega avantgardnega umetnika, ki so na razstavi del iz zbirke Arteast 2000+ in nacionalne zbirke v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova.

JAVNA VODSTVA

Muzej sodobne umetnosti Metelkova, +MSUM. 

Multiple Josepha Boysa bo predstavila Adela Železnik. 

Sreda, 12. maj 2021, ob 16:00 uri

Sreda, 9. junij 2021, ob 16:00 uri

Četrtek, 8. julij 2021, ob 19:00 uri, v sklopu programa Poletnih četrtkov

Sreda, 8. september, ob 16:00 uri

Joseph Beuys (rojen leta 1921 v Krefeldu, umrl leta 1986 v Düsseldorfu v Nemčiji) je bil risar, kipar, avtor umetniških akcij in instalacij, učitelj, politik in aktivist ter eden najpomembnejših evropskih predstavnikov gibanja Fluxus. Skupaj z Marcelom Duchampom, Johnom Cageom in Andyjem Warholom velja za enega ključnih umetnikov 20. stoletja, ki je temeljno spremenil naravo, materialnost, jezik, omejitve in cilje umetnosti. S svojo umetniško prakso, ki je v osnovi univerzalna, je Beuys raziskoval vprašanja s področij humanizma, socialne filozofije in antropologije. Poizkusi sprijaznjenja s svojo kontroverzno preteklostjo – med drugo svetovno vojno je namreč sodeloval v nemški nacistični vojski –, izkušnje, ki jih je doživel kot vojak in kasneje kot član moralno kompromitirane družbe, so ključno vplivali na njegovo umetniško prakso. Beuys je z delovanjem poskušal demokratizirati sebe in družbo, verjel je, da je ključ do notranje transformacije človeka kreativnost, ki je imanentna vsakomur; splošno znan je njegov rek: »Vsak človek je umetnik.«

Beuys od leta 1964 naprej ni več ločeval med biografijo in umetniško prakso, svoje življenje je videl kot kiparski material. Iz te ideje je izhajal tudi pri teoriji socialne skulpture, ki se je materializirala v njegovem znamenitem delu 7.000 hrastov za documento v Kasslu leta 1982.

Med sodobniki je Beuys izstopal predvsem po sposobnosti povezovanja umetnosti z družbenimi procesi. Njegovo delo je danes še posebej aktualno, saj se je osredotočal na teme, ki so ključne za umetnost in družbo 21. stoletja: ekologijo, izobraževanje in demokracijo. Ob proučevanju njegove večmedijske prakse, od zgodnjega zavzemanja za okoljsko problematiko, ki jo je povezoval z ostro kritiko ekonomije, do prizadevanja za radikalno reformo izobraževalnega sistema, ki jo je zagovarjal kot karizmatični profesor kiparstva na akademiji v Düsseldorfu, se lahko ponovno vprašamo: kako misliti demokracijo in svobodo danes?

Ideja multipla v umetnosti je bila popolnoma v duhu Beuysovega prizadevanja za demokratizacijo umetnosti. Multipel je po definiciji objekt, ki je izdelan v več primerkih. Ali kot pravi strokovnjak in zbiralec Wolfgang Feelisch: »Multipel je izdelek (produkt). Ni reprodukcija kot pri tisku. Pri multiplih ni ‘originala’, ki bi se ga dalo kopirati. Pri multiplih gre, razen njihovega serijskega dela, predvsem za koncept, za program, ki se, analogno industrijski praksi, realizira kot objekt.«

Multipli Josepha Beuysa, ki jih je Moderna galerija pridobila za zbirko Arteast 2000+, so umetniku omogočali, da je svoje ideje širil s pomočjo multiplikacije. Najbolj značilni in obenem najbolj znani Beuysov multipel je Intuicija, ki je bila v petnajstih letih proizvedena in prodana 20.000-krat.