METABOLIČNI MUZEJ-UNIVERZA | DAN OČI
Nedelja, 28. julij 2019 | 11.00–13.00 in 14.00–18.00, Muzej sodobne umetnosti Metelkova
#

Metabolični muzej-univerza je eksperimentalni izobraževalni program 33. grafičnega bienala Ljubljana. Pri programu sodeluje med drugimi tudi Muzej sodobne umetnosti Metelkova.


V sedmih dneh bodo izbrane razstave preoblikovane v nenavaden in ironičen trk med muzejem, univerzo in telesom. Edinstveno pohištvo v slogu doma in kampiranja obiskovalcem omogoča, da sedejo, berejo, pišejo in sodelujejo v predavanjih, pogovorih, eksperimentih in vajah. Posebni metabolični stoli imajo lastno mizo, luč in mini projektor, ki udeležencem omogočajo poseganje v dogajanje tako, da svoja vizualna dela projicirajo na prazne prostore med umetninami. 


Vsak od sedmih dni se nanaša na organ tedna, režira pa ga član osebja Metaboličnega muzeja-univerze. Poleg tega bodo inovativni dražljaji, ki jih bodo pripravili gostujoči umetniki in znanstveniki, vsakodnevne učne ure prekinjali z ustvarjalnimi in intelektualnimi impulzi. 

 

Metabolični muzej-univerza je prosto in brezplačno dostopen vsem obiskovalcem z vstopnicami za prizorišča bienala in muzeje. Sodelujoče spodbujamo, da se udeležijo vseh učnih ur, dobrodošli pa so tudi občasni obiski. Učne ure bodo potekale v angleščini.

 

URNIK METABOLIČNEGA MUZEJA-UNIVERZE

28. julij 2019 – 2. avgust 2019 na različnih prizoriščih.

 

Za več informacij obiščite spletno stran 33. grafičnega bienala Ljubljana ali spletno stran Mednarodnega grafičnega likovnega centra, ali pišite na mm-u@hfg-karlsruhe.de.

 

 

PROGRAM MMU V +MSUM

Nedelja, 28. julij 2019, 11.00–13.00 in 14.00–18.00, Muzej sodobne umetnosti Metelkova

 

DAN OČI
Režija: Alexander Schindler, Felipe Meres, Ariana Dongus in Lizzy Ellbrück

 

DAN OČI vas popelje po več poteh vidnega zaznavanja.

 

Vodja delavnice Alexander Schindler bo začel s konkretnim predmetom in njegovo dvodimenzionalno vizualno reprezentacijo. Potem skušal ozavestiti nezavedne procese kinestetičnega zaznavanja. Schindler ugotavlja, da je pri kognitivnih dejanjih vsak predmet, pa tudi njegova vizualna reprezentacija, v nenehnem gibanju. Nikoli ni nepremičen, ampak vedno prostorski in časoven. V interaktivnih trenutkih bo namenil pozornost tako imenovanim podobam, temelječim na modelu. Te so posledica intenzivnih procesov pretvarjanja zelo podrobnih metričnih meritev prostorskih situacij. Ko se pojavijo na naših zaslonih, to kaže na možnost mnogoterih opažanj, ki imajo skoraj neskončen obseg in perspektive. Schindler sprašuje: lahko opustimo usmerjenost linearne perspektive, na katero smo se tako navadili? Lahko pojmujemo razširjen proces »poliskopije«, pomnožimo perspektive o predmetu v prostoru in ga prepoznamo kot kinetično zgrajen pojav? Na Schindlerjevi učni uri bodo obiskovalci sledili poti vidnega zaznavanja s pomočjo avdio vodiča.

 

Udeležence prosimo, naj na DAN OČI prinesejo pametne telefone z mobilno internetno povezavo. 

 

Na drugi seansi DNEVA OČI se bo Felipe Meres osredotočal na vloge tridimenzionalnega skeniranja in hiper-realistične tehnologije slikovne obdelave pri dokumentiranju etnografskih zbirk v muzejih po Evropi in ZDA. Medtem ko antropologi in kuratorji poudarjajo koristi, ki bi jih lahko prinesel revolucionaren dostop do predmetov, ki ga te tehnologije zagotavljajo, pa vprašanje, kaj pomeni uporabljati take sekularne tehnologije pri etnografskih in obrednih predmetih, ostaja premalo raziskano. Proces tridimenzionalnega skeniranja etnografskih artefaktov neločljivo povezuje objekte z omrežjem, ki vključuje agente, ki niso pogosto povezani z muzeji, na primer akcijske igre z intenzivnimi grafičnimi prikazi, filmske uspešnice s kompleksnimi računalniškimi efekti, pa tudi tehnološka podjetja, ki razvijajo grafične kartice, programsko opremo za tridimenzionalno upodabljanje, algoritme in tehnologije za zajemanje slik, uporabljenih v procesu. Kakšni so učinki prisilnega vključevanja etnografskih artefaktov v takšno hiper-realistično mrežo računalniško ustvarjenih podob in v širši projekt, katerega cilj je ustvariti raven fotorealizma, ki doslej še ni bila dosežena, pri čemer je razlika med simulacijo in realnostjo pravzaprav nedoumljiva za človeško oko?

 

Na zadnji učni uri Ariana Dongus razpravlja o kodiranih pogledih senzorjev kamere od mestnega videonadzora do pametnih telefonov, in tem, kako so te milijarde podob sveta v dobi algoritmov in umetne inteligence postale dragocena surovina. Kritično bo raziskala evolucijo tehnik za identifikacijo in nadzor in spremljala nastajanje novih norm, ki povezujejo zgodovinski pojav biometričnega odvzema prstnih odtisov v kolonialni in industrijski dobi z današnjo vojno proti terorizmu. Sprašuje se, kako lahko oblikujemo kolektivno politično strategijo, ki se bo uprla objektivizaciji ljudi in njihovemu pretvarjanju v sumljive subjekte, razčlovečene in oropane avtonomnosti, zgodovine in inteligence. Predavanje-performans vabi udeležence, da vstopijo v večpolarno, vizualno pokrajino sledi predmetov, biometričnih aparatov, besedil in arhivskih podob, da bi si podrobneje ogledali 'genealogijo obsedenosti' z merjenjem razlik.

 

 

OSEBJE METABOLIČNEGA MUZEJA-UNIVERZE V +MSUM

Prof. dr. Clémentine Deliss je študirala sodobno umetnost in semantično antropologijo na Dunaju, v Parizu in Londonu ter doktorirala na Univerzi v Londonu. Je neodvisna kuratorka, založnica in kulturna zgodovinarka, trenutno pa profesorica kuratorske teorije in dramaturgije na Univerzi za umetnost in oblikovanje v Karlsruheju. 

 

Ariana Dongus je medijska teoretičarka in raziskovalka, ki živi in dela v Berlinu in Karlsruheju. Trenutno je doktorska kandidatka na Univerzi za umetnost in oblikovanje v Karlsruheju, kjer usklajuje tudi dejavnosti KIM, raziskovalne skupine za kritično preučevanje umetne inteligence. Je tudi nosilka seminarja »Ženske v komputaciji«. Z raziskovanjem presečišča biometrike, kolonialne preteklosti in novih oblik dela in strojne inteligence prispeva h kritiki današnjih digitalnih ekonomij. 

 

Lizzy Ellbrück je na Tehniški univerzi v Berlinu študirala kulturo in tehnologijo ter umetnostne študije. Od leta 2017 na Univerzi za umetnost in oblikovanje v Karlsruheju študira raziskovanje umetnosti in medijsko filozofijo ter oblikovanje razstav, kuratorske študije in dramaturgijo. 

 

Felipe Meres je magistriral iz likovne umetnosti na kolidžu Bard, trenutno pa dela doktorat iz kulturne antropologije na New School v New Yorku. V fotografijah, filmih, kipih in esejih raziskuje odnose med strukturami pomena in nedoločeno snovjo. V delih nas poziva, naj ponovno premislimo o vzorcih razlikovanja, ki jih ustvarjamo, da bi osmislili in urejali predmete, telesa in načine obnašanja, ki nas obdajajo.

 

Alexander Schindler je na Univerzi za umetnost v Berlinu magistriral iz medijev in komunikacije v družbenih in ekonomskih kontekstih. Dela v arhivu Vilém Flusser v Berlinu. Pri raziskavah se posveča zgodovini in teoriji medijev v odnosu do negotove situacije, ki jo povzročajo antropogene podnebne spremembe. Trenutno pripravlja prispevek za zbornik in razstavo Kritične cone Bruna Latourja o presečiščih med kibernetiko in znanostjo zemeljskega sistema. 

 

 

 

METABOLIČNI MUZEJ-UNIVERZA
Sodelovanje med Univerzo za umetnost in oblikovanje v Karlsruheju in Mednarodnim grafičnim likovnim centrom v okviru 33. grafičnega bienala Ljubljana: Vice v lisice, 2019. V sodelovanju z Muzejem za sodobno umetnost Metelkova, Prirodoslovnim muzejem Slovenije in Narodno galerijo v Ljubljani.

Koncept in režija: Prof. dr. Clémentine Deliss, Univerza za umetnost in oblikovanje v Karlsruheju

Dodatna navodila: Prof. dr. Matthias Bruhn, Prof. Andreas Müller, Univerza za umetnost in oblikovanje v Karlsruheju

Razvoj in organizacija 2018–2019: Francesca Romana Audretsch, Janina Capelle, Lizzy Ellbrück, Teresa Häußler, Diane Hillebrand, Cécile Kobel, Christina Scheib

Stiki in komuniciranje: Lizzy Ellbrück, Francesca Romana Audretsch, Christina Scheib

Komunikacijska zasnova: Cécile Kobel

Družbeni mediji: Cécile Kobel, Lizzy Ellbrück

Pohištvo in prostorsko oblikovanje: Diane Hillebrand, Janina Capelle, Teresa Häußler, Christina Scheib

Podpora Univerze za umetnost in oblikovanje v Karlsruheju: Hanne König, Thomas Rustemeyer

Organizacija MGLC, Ljubljana: Nevenka Šivavec, direktorica, in Yasmín Martín Vodopivec, pomočnica direktorice in koordinatorka Metaboličnega muzeja-univerze v Ljubljani

 

Zahvale: Kolektivu Slavs and Tatars, Asyi Yaghmurian, Zdenki Badovinac, Adeli Železnik, Alenki Pirman, Bredi Činč Juhant in Barbari Jaki.