Oleg Kulik

PressionSuPression

performans

Moderna galerija, MG+, avditorij

Oleg Kulik je ruski umetnik, ki se je rodil v Kijevu. Od leta 1996, ko je postal razvpit kot »pes, ki je ugriznil obiskovalca« na razstavi Interpol v Stockholmu, velja v umetnostnem svetu performansa za enega najbolj kontroverznih akterjev. Kulik si je v teh performansih zastavil simbolne parametre za določitev okolja, ki ga bo zasedel v personi psa ter nato oblikoval niz odzivnih akcij. Umetnik opisuje dialog v svoji praksi kot »zavesten izpad iz človeškega horizonta«, ki ga postavi na roke in kolena. Njegov namen je opisati, kar vidi kot krizo sodobne kulture, kot rezultat pretirano rafiniranega jezika kulture, ki ustvarja pregrade med posamezniki.

Kulik je performans Bel človek, črn pes izvedel tudi v Ljubljani, leta 1998 v okviru mednarodnega festivala performansa Eksplicitne seksualne prakse kot umetniški izraz, ki je potekal v Galeriji Kapelica. Dokumentacija performansa v Kapelici  in performansa v Stockholmu je na ogled tudi na razstavi Nebeška bitja. Ne človek ne žival.

O svoji sedanji performativni praksi pravi:

Performans je, ko lahko resničnost resnično pripelješ v umetniško akcijo, ko resničnost začne delovati tako, kot sicer ne bi nikoli.

Kaj je umetniški izdelek? Obstaja zgodovina, vendar ne obstaja nobeno dejstvo, ki bi zagotavljalo, da boš zapustil nekaj za sabo. Ne obstaja nobena ideja večnosti, nič takega ni tam za tebe; ko zaključiš svojo akcijo, se je umetnost končala.

____________________

Oleg Kulik se je rodil v Kijevu v Ukrajini leta 1961. Leta 1979 je zaključil kijevsko Umetniško šolo in leta 1982 diplomiral na Višji šoli za geologijo in zemljemerstvo v Kijevu. Med letoma 1990 in 1993 je bil umetniški vodja Galerije Regina v Moskvi. Prejel je štipendijo berlinskega senata (1995/1996) in francoski red Officier de l’Ordre des Arts et des Lettres. Živi in dela v Moskvi. Z delom se je predstavil na številnih razstavah po vsem svetu, med njimi so: Art Riot: Post-Soviet Actionism. Saatchi Gallery, London, 2016; Frames, Galerija Regina, Moskva, 2013; Deep into Russia, Regina Gallery, London, 2012; Deep into Russia, Galleria Pack, Milano, 2010; New Sermon. Photos and Videos of Performances 1993–2003, galerija Rabouan Moussion, Pariz, 2008; OLEGKULIK. Chronicle. 1987–2007. Retrospective Exhibition, Centralna hiša umetnika, Moskva, 2007; Russia!, Guggenheim Museum, Bilbao, 2006; Berlin–Moscow, Zgodovinski muzej, Moskva, 2004; Live Culture, Tate Modern, London, 2003; Deep into Russia, S.M.A.K., Gent, 2001, I Bite America and America Bites Me (z Milo Bredihino), Deitch Projects, New York, 1997; Manifesta I (z Milo Bredihino), V-2, Rotterdam in Interpol, Fargfabriken, Stockholm, 1996. Poleg tega je njegovo delo tudi redno vključeno v pomembne bienalne razstave sodobne umetnosti: Moskovski bienale (2, 3, 4), Beneški bienale (47, 49, 50, 51), bienale v Valencii (1, 2), São Paulu (24), pa tudi na 1. kijevskem mednarodnem bienalu sodobne umetnosti leta 2012.