DIALOGI INTERNACIONALE – 2017
27. april 2017 ob 14.00 uri — oktober 2017
#

Evropski projekt Rabe umetnosti – dediščina let 1848 in 1989

 

V trenutni nestabilni geopolitični in ekološki konstelaciji si Internacionala in njeni partnerji zadnja štiri leta prizadevajo aktivirati vrednote kulture in mednarodnega sodelovanja. Kaj specifično lahko muzeji in kulturne inštitucije doprinesejo k zoperstavljanju pluralni krizi današnje razdrobljene globalne družbe? Kako bi v inštitucijah kulture lahko konstruktivno aktivirali specifičnost, raziskovanje, dialog in razlike ter na tej osnovi zgradili trajna prijateljstva med skupnostmi?

 

Letošnjo pomlad bo program Rabe umetnosti dosegel vrhunec s serijo simultanih aktivnosti, povezanih v Dialoge Internacionale, ki jih predstavlja bogat program angažiranih profesionalnih dialogov. Program se bo začel 27. aprila s celodnevnim predvajanjem diskusij, performansov in vodenih ogledov novih razstav preko platforme L’Internationale Online (www.internationaleonline.org).

 

V Dialogih Internacionale bodo vodilni misleci, umetniki, aktivisti in kulturni delavci obravnavali težave, s katerimi se trenutno soočamo na globalni ravni, ter tako skušali odgovoriti na štiri bistvena vprašanja:

Kdo govori? Reprezentacija in ne‑reprezentacija v današnji (umetnostni) politiki

Kaj je res? Populizem v dobi post‑resnice

Kaj se mora spremeniti? Transformacije in prihodnosti institucij, družbeno oblikovanje

Kje je jug? Poznavanje in epistemologija globalnega juga

 

 

Celoten program za 27. april je objavljen na www.internationaleonline.org. Med drugim vsebuje:

 

Dokazi, aktivizem in pravo v dobi post‑resnice (v živo)

Baltasar Garzón v pogovoru z Yolando Álvarez in Manuelom Vergaro ter v sodelovanju z Rosario Güiraldes, Christino Varvia in Eyalom Weizmanom (Forensic Architecture), Museu d’Art Contemporani de Barcelona (Barcelona, Španija).

 

Izreden mednarodni kongres kritikov umetnosti, 1959 (v živo)

Predvajano bo novo umetniško branje, osnovano na dokumentiranju tega zgodovinskega kongresa, ki se je odvil v Braziliji. Med drugim so sodelovali Mário Pedrosa, Meyer Schapiro, Giulio Carlo Argan, Bruno Zevi, Jorge Romero Brest, Tomás Maldonado, Frederick Kiesler in Eero Saarinen. Organizirano v museju Museo Nacional Centro de Arte Reina Sofía (Madrid, Španija).

 

Kdo govori? Reprezentacija in ne‑reprezentacija v današnji (umetnostni) politiki (v živo)

Dialog s Paolo Bacchetta in Françoise Vergès, KIOSK in KASK/School of Arts Ghent (Gent, Belgija).

 

Epistemologije juga

Dialog z Zdenko Badovinac, Patrickom Floresom in Jesúsom Carrillem, posnet v Moderni galeriji (Ljubljana, Slovenija).

 

L'internationale online

 

Umetnostni muzeji in demokracija

Dialog med Manuelom Borjo–Villelom, Bartom De Baerejem in Charlesom Eschejem, posnet v muzeju Museu d’Art Contemporani de Barcelona (Barcelona, Španija).

 

Dialoški ogled razstave Nastajanje moderne umetnosti

Dialog s Quinsyjem Gario in Stevenom ten Thijem, Van Abbemuseum (Eindhoven, Nizozemska).

 

Pogovor o projektu Inštitut začasnih prihodnosti

Dialog s ko‑kuratorjema Andersom Kreugerjem in dr. Mayo Van Leemput, M HKA (Antwerpen, Nizozemska).

 

 

 

Poleti bodo Dialogi Internacionale med drugim gostili naslednje dialoge:

 

Chantal Mouffe z Didierjem Eribonom Silviom Riverom Cusicanquijem in Marino Garcés Aslıhan Demirtaş in Amy Franceschini in drugimi.

 

 

 

Poletni program razstav Internacionale vključuje:

 

Dediščina leta 1989. Študijski primer: druga razstava jugoslovanskih dokumentov

Moderna galerija (Ljubljana, Slovenija). 26. april–17. september 2017

 

Razstava z naslovom Dediščina 1989. Študijski primer: druga razstava Jugoslovanski dokumenti je reenactment ali ponovna uprizoritev zadnje velike jugoslovanske razstave, imenovane Jugoslovanski dokumenti '89, katere organizatorja sta bila umetnika Jusuf Hadžifejzović in Rade Tadić, realizirana pa je bila pod okriljem organizacije ZOI '84 Olimpijski centar Skenderija na 8000 kvadratnih metrih v centru Skenderija v Sarajevu leta 1989. Ponovna uprizoritev ali reenactment v našem primeru nikakor ne pomeni rekonstrukcije, temveč gre predvsem za poudarjanje tistega, kar je bilo odsotno z razstave Jugoslovanski dokumenti '89. In to se v prvi vrsti nanaša na razstavo kot celoto, na njen koncept, in ne toliko na posamična dela. Kar se tiče umetniških konceptov, je bila razstava izrazito heterogena in je predstavljala takrat prevladujoče postmoderne trende, kot so bili nova slika, neo-geo, novi informel, novo kiparstvo, posvečeno dekonstrukciji modernizma, umetnost osebnih poetik, skorajda etnografskega navezovanja na lokalne tradicije, in vse to večinoma brez neposrednejših aktualnih družbenih referenc. Poleg tega so bila tu dela, ki so sledila avantgardnim tradicijam ali, kot je te poimenoval Ješa Denegri, drugi liniji. Dediči druge linije v osemdesetih letih so k tej tradiciji doprinesli bistvene novosti, izhajajoče iz konkretnih družbenih in materialnih pogojev dela.

 

 

Mário Pedrosa: o afektivni naravi forme

Museo Nacional Centro de Arte Reina Sofía (Madrid, Španija). 2. april–16. oktober 2017

 

Mário Pedrosa (rojen 1900 v Pernambucu, umrl 1981 v Riu de Janeiru) je bil eden najpomembnejših brazilskih in latinskoameriških mislecev 20. stoletja. Utelešal je paradigmo javnega intelektualca, predanega diskusiji o prihodnosti družbe, tako politično kot kulturno, in bil poleg tega glasnik formiranja brazilske moderne kulture.

 

V tej razstavi selekcija del umetnikov, katere je Pedrosa analiziral, artikulira različna plastična področja, ki nudijo vpogled v tematiko, s katero se je ukvarjal, na primer introvertirane trende umetnosti 50. let (od italijanskega umetnika Giorga Morandija do Miltona Dacoste in Marie Leontine); vprašanje brazilskega Pop Arta, v katerem je potrošniška družba predstavljena kot območje konflikta (Rubens Gerchman in Antonio Dias); termin arte virgem, s katerim je Pedrosa poimenoval umetnost duševno bolnih; in neokonkretizem Hélia Oiticica in Lygie Clark.

 

 

Forenzična arhitektura. Proti investigativni estetiki

Museu d'Art Contemporani de Barcelona (Barcelona, Španija). 28. april–15. oktober 2017

 

V preteklih letih je razmeroma nepoznana skupina raziskovalcev Forensic Architecture začela uporabljati nove metode pri raziskovanju kršitev človekovih pravic. Skupina se arhitekture poslužuje kot orodja, s katerim raziskuje oborožene konflikte in uničevanje okolja ter se navzkrižno sklicuje na številne druge vire dokazov, kot so novi mediji, zaznavanje na daljavo, materialno raziskovanje in pričevanja.

 

Razstava predstavi prakso, oriše njen izvor, zgodovino, predpostavke, potencialna in nasprotujoča si sporočila. S tovrstnimi raziskavami in njihovimi kritičnimi spremnimi besedili Forensic Architecture raziskuje, kako je resnica producirana z vidika tehnologije, arhitekture in estetike; kako jo lahko uporabimo proti državni propagandi in skrivnostim; in kako razkriti nove oblike državnega nasilja.

 

 

Inštitut začasnih prihodnosti

M HKA (Antwerpen, Belgija). 28. april–17. september 2017

 

Inštitut začasnih prihodnosti bo skušal muzej spremeniti v laboratorij oziroma atelje in združiti dva koncepta, ki imata nekaj skupnega: umetnost in študije prihodnosti (poznanih tudi kot daljnovidnost). Začetni impulz je bil primerjati obe spekulativni področji. Morda gre za disciplini, morda ne. Kako se umetnost in študije prihodnosti povezujejo z znanjem? V umetnosti sta koncept in praksa vedenja vedno izpodbijana:  včasih sta podcenjena, drugič precenjena, pogosto sta v nasprotju z mišljenjem in čutenjem. V študijah prihodnosti je želeni objekt znanja – raznolike potencialne prihodnosti – po definiciji vedno odsoten, saj še ne obstaja. V ko‑organizaciji Andersa Kerugerja in Maye Van Leemput.

 

 

Rabe umetnosti: končna razstava

SALT (Istanbul in Ankara, Turčija). 20. april–11 junij 2017

 

Končna razstava Internacionale v SALT-u želi izzvati izvirne odzive in branja uporabnikov glede tega, kaj SALT Galata kot kulturna entiteta je oziroma bi lahko bil. Štiri umetniške intervencije/arhitekturne geste, katerih avtorji so Abbas Akhavan, Refik Anadol, Futurefarmers in Laure Prouvost, zaobjamejo uporabnika skozi ponovno poživitev nekdaj premalo uporabljenih aspektov zgradbe in njenih sredstev, kot je na primer arhiv, ter tako izpostavijo predloge različnih potencialnih funkcij ali možnosti, ki začasno preoblikujejo inštitucijo.

 

SALT je tokrat prvič naročil vsa dela enega projekta. Štiri neodvisne pozicije so se razvile iz skupnih skrbi in vprašanj, da bi ustvarili nabor povezanih, a nasprotnih odgovorov ter ustvarili prostore nestrinjanja in pogovora.

 

 

Nastajanje moderne umetnosti

Van Abbemuseum (Eindhoven, Nizozemska). 28. april 2017–2. januar 2021

 

Med letoma 2017 in 2020 bo Van Abbemuseum organiziral serijo razstav zbirk in projektov. Del tega sklopa je tudi razstava Nastajanje moderne umetnosti, ki se bo nahajala v pritličju stavbe z zbirkami, katera je bila ustvarjena v sodelovanju z berlinskim Museum of American Art. Razstava združuje moderne mojstrovine zbirke Van Abbe, kot so Mondrian, Picasso, Sol LeWitt, Kandinsky in Leger, in eksperimentalno zgodbo, ki pripoveduje o »nastajanju« klasičnega kanona moderne umetnosti. V posebno zasnovanih »razpoloženjskih sobah« bo razstava naslovila vlogo muzejev in pokazala, kako so izjemni zbiratelji in vplivne razstave pripomogli k formiranju modernega kanona, ki je hkrati del samih temeljev zbirke muzeja. Skozi tovrstno raziskovanje razstava presega umetnost in raziskuje, kako se moderna umetnost umešča v širši moderni svet, njegov tehnološki in družbeni napredek, pa tudi njegovo temno kolonialno plat.

 

 

Pokaži mi svoj arhiv in povem ti, kdo je na oblasti

KIOSK in KASK/School of Arts Ghent (Gent, Belgija). 27. april–16. junij 2017

 

V okviru Pokaži mi svoj arhiv in povem ti, kdo vlada se razstava združuje z javnim programom predavanj, diskusij, performansov in uprizoritev, prek katerih predstavlja zgodbe iz zgodovine feminističnega boja. Vprašanja rase, spola in družbenega razreda so obravnavana s tako imenovane intersekcijske perspektive – tovrsten pristop si prizadeva v ospredje postaviti kombinacije diskriminatornih praks in dinamik, ki jih te povzročajo. Projekt želi preseči okvir zahodnega, belega feminizma in zarisati začetke transnacionalne in intersekcijske perspektive tako v belgijskem feminizmu kot širše. Ko‑kurirala Nataša Petrešin–Bachelez in Wim Waelput.

 

 

O INTERNACIONALI

 

Internacionala je konfederacija šestih evropskih institucij za moderno in sodobno umetnost:

● Moderna galerija (MG+MSUM, Ljubljana, Slovenija)

● Museo Nacional Centro de Arte Reina Sofía (MNCARS, Madrid, Španija)

● Museu d’art Contemporani de Barcelona (MACBA, Barcelona, Španija)

● Museum van Hedendaagse Kunst Antwerpen (M HKA, Antwerpen, Belgija)

● SALT (Istanbul in Ankara, Turčija)

● Van Abbemuseum (VAM, Eindhoven, Nizozemska)

 

Internacionala je nova oblika medinstitucionalnega sodelovanja. Nastala je leta 2009 na pobudo Moderne galerije. Najprej jo je sestavljalo pet evropskih muzejev in arhivov umetnikov, temeljila pa na medsebojni izmenjavi del iz zbirk in arhivov.

 

Od 2013 Internacionala vodi petletni program Rabe umetnosti – dediščina let 1848 in 1989,  ga podpira program Kultura Evropske unije. Od leta 2013, ko je Evropska unija konfederaciji namenila 2,5 milijona evrov za petletni projekt, do danes so partnerice Internacionale organizirale 1025 aktivnosti med katerimi 13 razstav, 10 publikacij in 180 delavnic, seminarjev in predavanj, ki so privabile več kot 750.000 obiskovalcev in udeležencev iz cele Evrope.