Realizem neresničnega sveta
Jure Simoniti
Združenje Aufhebung v sodelovanju z MG+MSUM vabi na predavanje v sredo, 12. aprila 2017 ob 18.00 uri, v Seminarju Muzeja sodobne umetnosti Metelkova, +MSUM, Maistrova 3.
Predavanje, ki mu bo sledila pogostitev z vinom in piškoti, bo potekalo v okviru izida Simonitijeve knjige The Untruth of Reality. The Unacknowledged Realism of Modern Philosophy, (London: Lexington Books, 2016).
Realizem si predstavljamo kot pozicijo pretendirane koresponednce med realnostjo in resnico; realnost je zaloga vrednosti resnice, resnica pa le prevaja vsebine realnosti v svojo formo. Vendar se proti tej spontani, samoumevni formuli postavlja določena tendenca v zgodovini filozofije. Če sledimo razvoju od predkantovske do pokantovske filozofije, je ravno v gibanju, v katerem je resnica začela presegati formo korespondence in se začela utemeljevati v mediju kantovske spontanosti, fichtejevske tetičnosti, heglovske samo-refleksivnosti, nietzschejevske kreativnosti itd., tudi svet počasi začel izgubljati formo uma in prejemati predikate kaosa, brezformnosti, nesmisla, nesmotrnosti in kontingence. Morda bo torej realizem svoj najpomembnejši impulz dobil ravno v načelni ločitvi dveh režimov, režima realnosti in režima resnice. Pokazali bomo, v kako nenvadne miselne konstrukcije – kot so kartezijanski dualizem, Malebranchev okazionalizem, Spinozov paralelizem, Leibnizova monadologija, Berkeleyev imaterializem, Humov agnosticizem – je prisiljena predkantovska filozofija racionalizma in empirizma le zato, ker je obsojena na formo resnice kot adekvacije in se mora stik med resnico in realnostjo instanciirati v vedno manjših, infinitezimalnih elementih, kot so nazadnje monada ali najbežnejši čutni vtis. Šele Kantova invencija spontanosti, torej neizpeljivosti vzgiba resnice iz realnosti, bo neposredno realnost osvobodila inhibicije, da uteleša resnico, in posledično sprostila prostor relativnega realizma.
Tema predavanja bo torej zaris poti, po kateri realnost postaja objekt možnega realizma ravno v meri, v kateri sama ni več zadostni razlog za nastanek resnic.
