Kendell Geers: Age of Iron, 2012, železov oksid in črnilo na papirju, 102 × 66 × 0,2 cm, foto iz Stephen Friedman Gallery; Portret umetnika pri Haus der Kunst, München, 2013

Paradoksi in sodobne afriške kulture

Kendell Geers in Mara Ambrožič, pogovor

Kaj je ostalo od sodobne umetnosti po devetdesetih letih in kakšno sodobnost živimo zdaj, bosta glavni temi pogovora s Kendellom Geersom v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, +MSUM ob mednarodni konferenci Dan Afrike, 25. in 26. maja 2016 v Ljubljani.

Razprava se bo osredotočila na izbor petih umetniških instalacij in projektov, ki jih je Geers pripravil v minulih desetletjih, vključno z znanima Brez naslova (Vitrina) (Title Withheld (Vitrine) in Avtoportret (Self Portrait) iz zgodnjih devetdesetih let, s katerima je umetnik dosegel svetovno veljavo in ki sta po letih izgnanstva med apartheidom zaznamovala njegovo vrnitev v Južno Afriko. Njegova izbrana dela, med njimi Opeka (Brick, 1988), Bebec (FuckFace, 2007), Mutus Liber (Fetiš) (Mutus Liber (Fetish), 2006) in Železna doba (Age of the Iron, 2012), niso samo korenito zaznamovala zgodovino sodobne umetnosti, ampak so spodbudila razpravo in zavedanje o političnih protislovjih in zgodovinskih prividih ter razumevanje vloge osvobodilnih gibanj na afriški celini in nedavnih globalnih geopolitičnih premikov. V delih Kendella Geersa je sodobna kultura videti kot paradoks; razkriva krhkost modernistične skušnjave, ki želi konvencionalno identiteto zamejiti in uveljaviti na splošni in globalni ravni. Z vpogledom v Geersova politična dejanja, njegovo delo in najnovejša prizadevanja bo pogovor usmerjen tudi na potencialnost in "prihodnostnost", ki sta na področju umetniškega in kulturnega izražanja vpisani v "afriškost", ter na nujnost pobud, ki so se v preteklih letih izoblikovale v več afriških državah.