Sodelujeta: Luka Prinčič in Polona Tratnik
Koncept in moderacija: Ida Hiršenfelder
Muzej sodobne umetnosti Metelkova, Maistrova 3
Okrogla miza o intermedijski umetnosti bo v četrtek, 24. marca 2016, ob 18. uri v seminuarju +MSUM-a. Pogovor organiziramo v okviru programa razstave Krize in novi začetki. Umetnost v Sloveniji 2005-2015.
Pogovor bo namenjen razmisleku o tendencah v interemdijski umetnosti v zadnjem desetletju. Intermedijska umetnost se je v slovenskem prostoru uveljavila kot samostojna disciplina (media art), ki je hkrati ohranila temeljno vez z drugimi sodobnimi umetniškimi praksami, iz katerih izhaja. Prvotna ideja intermedialnosti je bila vzpostavitev polja, ki vključuje trans-disciplinarno umetniško delo s povezovanjem različnih umetniških področij, dejansko pa je danes zaznamovana z razvojem medijev, tehnologij in znanosti. Intermedijsko umetniško delovanje zahteva posebne pogoje dela, ki vključuje sodelovanje umetnikov / umetnic z izvedenci / izvedenkami iz različnih tehnoloških in znanstvenih področij, kakor tudi iz drugih umetniških disciplin.
Opažam, da so se dela intermedijske umetnosti v desetletju med 1995 in 2005 nahajala v pionirskem raziskovanju novih tehnoloških horizontov računalniške, predvsem informacijske in spletne tehnologije, ki se je v zadnjem desetletju 2005-2015 povsem asimilirala v slehernikov vsakdan (na primer: teleprezenca; sofisticirani sistemi nadzorovanja; reprezentacija, ki je zamenjala identifikacijo; izginjanje mej med virtualnim in realnim; vseprisotnost socialnih medijev; dostoponost informacij; estetizacija lažnih informacij; razširjena telesnost; in podobno).
Intermedijska umetnost v zadnem desetletju (2005-2015) se je vse bolj usmerila iz navduševanja nad novimi tehnologijami in materiali v radikalizirane politične in hektivistične prakse na eni strani ter povezovanje z mejnimi znanstvenimi disciplinami (fizike, kemije, biologije, genetike, astrologije, robotike, geologije) na drugi. Obe polji hkrati preverjata meje tehnologije in znanosti v prihodnosti, in opozarjata na antropološke učinke, ki jih te novosti prinašajo. V temelj intermedijske umetnosti je vgrajeno vizionarski pogled, ki ustvarja sintezo med naravoslovjem in družboslovjem.
Vsako izmed področij oziroma metod dela v intermedijski umetnosti zahteva svoj postopek dela in različna teoretska in znanstvena izhodišča. Programirana umetnost, ki izhaja iz računalniške, spletne umetnost in hektivizma je na primer globoko zakoreninjena v odprtokodnem gibanju za prosti dostop do znanja in tehnologij, vključujeta postopke dela po principu naredi sam (DIY) in naredimo skupaj (DITO/do-it-together). Tovrstni postopki so globoko zakoreninjeni tudi v biološki in tehnološki umetnost, vendar se le-ti v zadnjih letih vse bolj profesionalizirajo. Ne gre več zgolj za hipotetične poiskuse, temveč za dejansko izvedbo in verifikacijo konceptov tako na znanstveni kot na umetniškoantropološki ravni.
________________________
Polona Tratnik je doktorica filozofije in teorije vizualne kulture, magistra umetnosti in akademska slikarka, višja znanstvena sodelavka in izredna profesorica za področje filozofije kulture. Predava na Univerzi v Mariboru, Pedagoški fakulteti, in na Fakulteti za dizajn. Bila je predstojnica Oddelka za kulturne študije na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem in Fulbrightova raziskovalka na University of California Santa Cruz ter gostujoča profesorica je na več tujih univerzah v ZDA, na Kitajskem, v Mehiki in na Finskem. Je predsednica Slovenskega društva za estetiko in direktorica zavoda Horizonti, zavoda za umetnost, kulturo, znanost in izobraževanje. Je avtorica 5 znanstvenih monografij (In vitro. Živo onstran telesa in umetnosti, Transumetnost. Kultura in umetnost v globalnih pogojih, Konec umetnosti. Genaologija modernega diskurza: od Hegla k Dantu, Hacer-vivir más allá del cuerpo y del medio in Conquest of Body, ki prihaja. Je aktivna pionirka bio umetnosti, kustosinja, organizatorka kulturnih dogodkov, umetniška direktorica večmedijskega festivala Break 2.3 New Species, kritičarka, urednica etc.
Luka Prinčič je glasbenik, performer in intermedijski umetnik, ki se skozi leta delovanja na področju zvoka, glasbe, tehnoloških instalacij in performansa posveča raznovrstnim pristopom k ustvarjalnim procesom in njihovi formalizaciji. Diplomiral je na programu Audio Recording Arts (BA) na SAE Technology Institute v Londonu. Ob samostojnem glasbenem ustvarjanju ter na področju intermedijskih umetnosti redno deluje tudi v gledališko-performativnem kontekstu. Ob osredotočenosti na avdio-vizualne in elektroakustične nastope ali intermedijske posege v fizični in mentalno-emocionalni prostor ter osebno-reflektivno in socialno-kritično rabo novih tehnologij znotraj sodobnih avdio-vizualnih performativnih kontekstov, se vse bolj posveča potencialu neposrednosti performativnega pristopa (Telo vmesnika, in v sodelovanju s koreografinjo Majo Delak: Poti ljubezni, Zamrznjene podobe, Transmittance serija). V letih 2009-2012 je ustvaril več intermedijskih performansov in med drugim nastopil na Ars Electronica festivalu v Linz-u ter Linux Avdio konferenci na Nizozemskem. Je samozaposleni v kulturi od leta 2006 ter prejemnik več delovnih štipendij, državnih subvencij in leta 2013 nagrade Zlata ptica Liberalne akademije skupaj z Majo Delak.
