OKROGLA MIZA | Angažirana arhitektura in urbanizem
24. februar 2016 | 18.00
#
#
#
#
#

Anja Planišček & Katarina Čakš, “Arhitektura v delu” - odprta shema na razstavi Krize in novi začetki, foto: Dejan Habicht
 

Sodelujejo: Polonca Lovšin (Kud Obrat), Anja Planišček (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo), Zala Velkavrh (prostoRož), Ustvarjalna platforma INDE

Moderira: Marko Peterlin

 

Muzej sodobne umetnosti Metelkova, Maistrova 3

 

Okrogla miza z naslovom Angažirana arhitektura in urbanizem bo v sredo, 24. 2. 2016, ob 18.00 uri v seminarju +MSUM-a. Pogovor je del programa razstave Krize in novi začetki. Umetnost v Sloveniji 2005 - 2015.

 

Zadnje desetlejte v arhitekturi in urbanizmu zaznamuje predvsem finančna kriza, zaradi katere so arhitekturne prakse zašle v izrazito produkcijsko krizo. Poleg finačne krize, ali morda prav zaradi nje, so se tudi v družbeno-ekonomski sferi tega prostora začeli še hitreje dogajati specifični procesi. Eden od takih procesov je izrazito praznjenje vsebin industrijskih stavb, skladišč, infrastrukturnih objektov, poslovnih prostorov, stanovanj in drugih mestnih prostorov kot posledica razprodaje podjetij, privatizacije, denacionalizacije oz. slabega upravljanja. Drugi proces je prekinitev in orisuje motnje v realizaciji arhitekturnih in urbanističnih projektov vsled neustreznih investicijskih planov in finančne krize, ki se v prostoru kažejo v obliki mirujočih ali obstalih gradbišč. Tretji process pa je izginjanje javnega in skupnega prostora, ki je posledica splošne komericalizacije mestnega prostora in privatizacije skupnega prostora v stanovanjskih naseljih.

 

Ob splošni produkcijski in politični krizi arhitekture so se ravno v tem obdobju pojavile nove, hibridne oblike sodelovanja v urbanem prostoru – multidisciplinarno delo (sodelovanje različnih strokovnjakov), participatorne prakse (vključenost različnih deležnikov v procesu razvoja in realizacije projektov), subverzivne prakse, načrtovalske strategije 'od spodaj navzgor', strategije 'začasne rabe prostorov' in družbeno odgovorne oblike podjetništva (socialno podjetništvo). Vse prakse na nek način prevprašujejo idejo arhitekture kot dejavnosti, ki je omejena na gradnjo objektov in se ukvarjajo z družbenimi vprašanji, začasnostjo, politično angažiranostjo in identiteto.

 

V pogovoru se bomo osredotočili na nekatere od teh novih praks, ki so v našem prostoru najbolj izrazito zaznamovale premik k bolj družbeno angažirani arhitekturi in urbanizmu. Prevprašati želimo ustreznost konceptualizacije opisanih sprememb ter dopolniti shemo, ki jo orisuje razstava.

 

 

____________________________

Polonca Lovšin je umetnica in članica skupine Kud Obrat - (Stefan Doepener, Urška Jurman, Polonca Lovšin, Apolonija Šušteršič), ki so leta 2010 ustanovili skupnostni vrt Onkraj gradbišča, ki ga še danes razvijajo. Skupaj z okoliškimi prebivalci so degradiran prostor dolgo mirujočega gradbišča spremenili v cvetoče vrtove in skupnostni prostor. Več na: https://onkrajgradbisca.wordpress.com/

 

Anja Planišček je arhitektka. Zaposlena je na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo, v okviru katere je sodelovala pri razvojnih projektih v Afriki in podobnih v Sloveniji. Hkrati deluje v Zavodu Trajekt, katerega projekti so naravnani k socializaciji arhitekture.

 

Zala Velkavrh je članica skupine prostoRož, ki je nastala leta 2004 iz želje po raziskovanju in razumevanju odprtega mestnega prostora. Gre za dolgoročen projekt kultivacije javnih površin, s katerim skušajo članice razviti metodo obujanja in urejanja degradiranih prostorov v urbanih središčih z aktivnim vključevanjem lokalne skupnosti.

 

Marko Peterlin, arhitekt in urbanist, je po nekajletni praksi nadaljeval študij na Katalonski politehnični univerzi v Barceloni. V letu 2006 je soustanovil Inštitut za politike prostora - IPoP, kjer je od takrat tudi direktor. Skozi delo na IPoP med drugim spodbuja sodelovanje javnosti in mreženje neodvisnih akterjev na področju urejanju prostora ter promovira trajnostno mobilnost.

 

Ustvarjalna platforma INDE se je pred dobrim letom formirala v degradiranih prostorih nekdanjih koprskih invalidskih delavnic. Prostore so ustvarjalci UP Inde očistili in uredili in jih za potrebe aktivnosti, ki jih tam izvajajoi, še naprej sproti nadgrajujejo. V enoletnem obdobju se je v teh prostorih in njihovi neposredni okolici zvrstilo preko 200 dogodkov. UP INDE je preplet družbeno-političnih, prostorsko-socioloških aktivnosti, ki presegajo lokalni ovir delovanja in se jih lahko uvršča v širši družbeno-geografski kontekst.​​

 
Priporočamo