Okrogla miza v okviru programa razstave Krize in novi začetki. Umetnost v Sloveniji 2005-2015
Muzej sodobne umetnosti Metelkova, Maistrova 3
Sodelujoči: Zdenka Badovinac, Alenka Gregorič, Andreja Hribernik, Bojan Jablanovec, Tevž Logar
Koncept in moderiranje: Vladimir Vidmar
Sintagma »scena za sodobno umetnost« implicira skupnost akterjev, ki se razlikujejo po svojem notranjem ustroju, načinih financiranja, vzvodih delovanja, prijemih in dosegu. Hkrati pa izraz namiguje ne samo na obdelovanje istega področja, temveč dopolnjevanje in tudi sodelovanje, združevanje moči pri izpeljevanju posameznih projektov in tudi skupen boj za interese področja sodobne umetnosti, skupna pogajanja z državnimi organi in prizadevanja za njegovo optimalno urejanje.
Koliko smo pravzaprav uspešni pri tem? Do katere mere je »scena« zavezujoča beseda? Če so eden ključnih momentov za definiranje »scene« medinstitucionalna sodelovanja, je treba ta postaviti pod drobnogled. Desetletje, ki ga pokriva razstava Krize in novi začetki, zajema tudi projekt Gostimo Moderno galerijo, arheprimer medinstitucionalnega sodelovanja, ki je pokazal vso moč scene tako glede vsebinskih presežkov nastalega programa, kot tudi skupnega nastopanja zoper vprašljive poteze kulturne politike. Z današnjega gledišča nam dogajanje preteklega desetletja kaže veliko centrifugalnih silnic, ki otežujejo povezovanja. Zdi se, da posrečenih modelov nismo nikoli uspeli osmisliti, sodelovanja so postala skromna po obsegu in brez pravega kohezivnega učinka. Prav nasprotno, pogosto je slišati očitke o nezadostnih vložkih (financ in energije) različnih partnerjev po izpeljanih kolaborativnih projektih.
Kakšne sklepe torej lahko povlečemo iz prejšnjega desetletja sodelovanj? Ali lahko opredelimo optimalne modele sodelovanj, ki bi upoštevali različne tipe institucij, njihove strukture in dinamike? To je namen javnega pogovora »Formiranje »scene« za sodobno umetnost – medinstitucionalno sodelovanje«. Skušali se bomo spomniti uspešnih modelov sodelovanj, hkrati pa, izhajajoč iz aktualnega trenutka, premisliti prihodnost sodelovanj onkraj zadoščanja formalnim zahtevam instanc kulturne politike. Lokalna »scena« za sodobno umetnost obstaja le toliko, kolikor njenim akterjem uspe preseči različne in včasih celo konfliktne interese. Napovedani javni pogovor se bo skušal prebiti prav do te točke.
_________________________
Vladimir Vidmar je umetniški vodja Galerije Škuc, ki deluje na področju sodobne vizualne umetnosti tudi kot pisec in urednik publikacij. Je tudi so-kustos razstave Krize in novi začetki. Umetnost v Sloveniji 2005-2015 in avtor teksta v katalogu.
