Fotografije iz dogodka: Dejan Habicht (Moderna galerija)
V sodelovanju z Društvom Igor Zabel za kulturo in teorijo ter z Oddelkom za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete UL vas vabimo na dve javni predavanji Mechtild Widrich, ki bosta v okviru seminarja Umetnost za skupnostno rabo - Spomenik, performans, obred, telo potekali v ponedeljek, 11. januarja 2016, na Filozofski fakulteti in v torek, 12. januarja 2016, v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova. Predavanji bosta v angleščini.
MECHTILD WIDRICH
Delegirani performans, delegirana arhitektura
Ponedeljek, 11. januar 2016, 13.00, Filozofska fakulteta (soba 343), Ljubljana
Kako se pri performansu, v razmerju do različnih teles, artefaktov in diskurzov, oblikuje izkušnja ter kako (če sploh) so te izkušnje organizirane in berljive kot zgodovina? Na primerih delovanja evropskih umetnikov, kot so Valie Export, Sanja Iveković in Rachel Whiteread, kažem, kako je v zadnjih desetletjih delegirani performans prešel v delegirano arhitekturo in razpravljam o teoretskih implikacijah delegiranja kot dejavnosti (agency), od koncepta navzočnosti in spomina do ideala vključitve občinstva. Razmišljam o težavah pri delegiranju performansa kot dejanja demokratične vključitve in o časovnem premiku pri performansu od umetnosti »navzočnosti« k umetnosti samozgodovinjenja.
Valie Export, Podaljševanje, iz: Konfiguracije telesa, 1976
MECHTILD WIDRICH
Performativni spomeniki
Torek, 12. januar 2016, 18.00, Muzej sodobne umetnosti Metelkova, Ljubljana
V predavanju govorim o konceptualnem pomenu performansa in performativnega modela umetnosti za preporod spomeniške prakse v Evropi v zadnjih desetletjih. Trdim, da osrednje mesto performansa v javni umetnosti ni osnovano na njegovi efemernosti ali protiavtoritarni retoriki, temveč na njegovi sposobnosti povezovanja na osebni in družbeni ravni ter na njegovi vpetosti v javni prostor. Na podlagi primerov iz Evrope (Jochen Gerz, Joseph Beuys, Thomas Hirschhorn, Marina Abramović in Santiago Sierra) in na podlagi teorij o javni sferi razpravljam o performativni interakciji z javnim tkivom in o njenem pomenu za razvoj sodobnega spomenika. Razmišljam tudi o vprašanjih cenzure in avtoritete ter o problemu dejavnosti (agency) v sodobnih komemorativnih praksah.
Thomas Hirschhorn, Bataille Monument, 2002, Documenta 11, Kassel 2002 (foto : Werner Maschmann)
___________________________
Mechtild Widrich je docentka na Šoli Umetnostnega inštituta v Chicagu in pridružena raziskovalka na NFS Iconic Turn / Eikones Center na Univerzi v Baslu. Na dunajski univerzi je magistrirala iz umetnostne zgodovine, na Oddelku za arhitekturo MIT pa doktorirala v okviru študijskega programa Zgodovina, teorija in kritika.
Raziskovalno se osredotoča na efemerne prakse v razmerju do grajenega okolja, na urbani aktivizem in na globalne umetnostne geografije. Njeno delo Performative Monuments: The Rematerialisation of Public Art (Manchester University Press, 2014) se ukvarja s presečiščem umetnosti performansa in spomenikov v srednji Evropi. Je sourednica knjig Participation in Art and Architecture: Spaces of Interaction and Occupation (Tauris, London, 2016) ter Presence: A Conversation at Cabaret Voltaire (Sternberg, Berlin, 2016).
Njene razprave in članki so bili objavljeni v revijah Journal of Architectural Historians (JSAH), Art Journal, Grey Room, The Drama Review (TDR), Performance Art Journal (PAJ), Log in Thresholds. Je prejemnica Fulbrightove štipendije in štipendij Inštituta za zgodovino znanosti Max Planck, sklada Woodrow Wilson, MIT, Narodne galerije iz Washingtona DC ter avstrijskega sklada Fohn. Je članica akademskega strokovnega sveta Judovskega muzeja na Dunaju.
Organizacija: Društvo Igor Zabel za kulturo in teorijo; Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; Muzej sodobne umetnosti Metelkova, +MSUM
Podpora: Sklad ERSTE
