Arhitekturo težko opredelimo kot zgolj umetniško ali zgolj tehnično prakso. Kot izhodišče programa arhitektura ≠ umetnost (si) zastavljamo vprašanje o arhitekturi kot umetnosti oziroma neumetnosti. S postavitvijo tega vprašanja stopamo v samo jedro problema arhitekturnega ustvarjanja oziroma pod vprašaj postavljamo samo definicijo arhitekture. Kako torej misliti arhitekturo danes? Na kakšen način arhitektura (če sploh) vstopa v polje umetnosti oziroma kako (če sploh) umetnost vstopa v polje arhitekture?
Muzej sodobne umetnosti Metelkova, +MSUM, Maistrova 3
Torek, 27. maj 2014 ob 19.00
Vabimo vas na drugi par predavanj in na pogovor o razmerju med umetnostjo in arhitekturo danes, v torek, 27. 5. 2014, ob 19. uri v seminar Muzeja sodobne umetnosti Metelkova. V okviru programa arhitektura ≠ umetnost bosta svoji mnenji soočila Petra Čeferin in Miloš Kosec.
Kot izhodišče predavanja postavljam definicijo, ki na prvi pogled o arhitekturi ne pove prav nič: arhitektura = arhitektura. Moja teza je, da je prav to najbolj natančna opredelitev prakse arhitekture. Pove namreč, da je za arhitekturo konstitutivno nekaj, česar ni mogoče predikativno opredeliti, neka praznina pomena ali tudi, neki nič. Vendar nič, ki ni nekaj ničnega, saj je za arhitekturo ravno konstitutiven, ključen. Če to povem z Miesom, arhitektura je uspešna, ko se maksimalno približa temu paradoksnemu niču, ko je ?beinahe Nichts?. Arhitektura je zato ena tistih dejavnosti, ki jo je treba vedno znova na novo definirati in ki se vselej pojavlja le v obliki posamičnih definicij, tj. kot konkretni materialni objekti (npr. stavbe, risbe, besedila). V tem je pravzaprav arhitektura enaka umetnosti. Razlika med njima pa je v tem, da se vsaka opredeljuje na svoj, sebi lasten način. V predavanju bom skušala pokazati, kako to počne praksa arhitekture.
Petra Čeferin je arhitektka in profesorica na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, kjer predava arhitekturno teorijo in kritiko sodobne arhitekture. Je avtorica knjig Constructing a Legend: The International Exhibitions of Finnish Architecture 1957-1967 (Helsinki, 2003) in Transforming Reality with Architecture: Finnish Case (Rim, 2008) ter urednica knjig Architectural Epicentres: Inventing Architecture, Intervening in Reality (s C. Požar, Ljubljana, 2008) in Project Architecture: Creative Practice in the Time of Global Capitalism (z J. Bickert in C. Požar, Ljubljana, 2010). Je tudi avtorica številnih kritičnih esejev in člankov na temo moderne in sodobne arhitekture ter urednica knjižne zbirke Teoretska praksa arhitekture. Je prejemnica nagrade Bruno Zevi za historično-kritični esej.
Dileme o odnosu med arhitekturo in umetnostjo niso od nekdaj na tapeti; potreba po razčiščenju razmerij nastane istočasno z industrijsko revolucijo ter s spremenjenimi produkcijskimi in potrošniškimi vzorci. Izoblikujeta se dve poti: prva išče izhodišča arhitekture v racionalizmu in funkcionalizmu strojne produkcije, druga v larpurlartističnem priseganju na avtonomijo arhitektovega ustvarjanja. V postmoderni sodobnosti pa se zdi, da je prišlo do pomiritve in celo sobivanja obeh pogledov. Omogočilo ga je spremenjeno razumevanje pojmov dodane vrednosti in kreativnosti - povsem v duhu apoteoze prostega trga, ki dopušča pluralizem še tako nasprotujočih si idej. Umetniška invencija kot presežek, »nekaj več«, postane z ločljivostjo od svoje arhitekturne baze tudi samostojno tržno blago, »kreativni« arhitekt pa poceni proizvajalec te dodane vrednosti. Je umetnost v sodobnosti nujno obsojena na vlogo razvojnega oddelka kapitalizma?
Miloš Kosec je študij na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo zaključil leta 2013 z diplomsko nalogo Ruševina kot arhitekturni objekt, za katero je prejel študentsko Plečnikovo nagrado ter študentsko Prešernovo nagrado Fakultete za arhitekturo. Istoimenska knjiga je konec istega leta izšla pri založbi Praznine. Leta 2007 je sodeloval pri pripravi monografije o arhitektu Edvardu Ravnikarju ter pri pripravi razstave Ravnikarjevega dela v ljubljanski Jakopičevi galeriji. Ukvarja se s projektiranjem arhitekture, krajinske arhitekture in scenografije. Kot publicist s področja arhitekturne teorije in zgodovine sodeluje pri revijah Praznine in Arhitektov bilten.
Moderatorki: Maja Vardjan (Muzej za arhitekturo in oblikovanje) in Urška Jurman (Društvo Igor Zabel za kulturo in teorijo)
Program podpira ERSTE sklad. Program vodita: Vid Zabel in Urška Jurman (Društvo Igor Zabel za kulturo in teorijo).
Program arhitektura ≠ umetnost organizira Društvo Igor Zabel za kulturo in teorijo v sodelovanju z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje ter Moderno galerijo + Muzejem za sodobno umetnost Metelkova. Program podpira ERSTE sklad.
