MG+MSUM

ARHITEKTURA ≠ UMETNOST | Jože Barši in Emil Jurcan
29. oktober 2015 | 18:00
#

Muzej sodobne umetnosti Metelkova, Maistrova 3, Ljubljana

Četrtek, 29. oktober 2015, ob 18.00

Predavanji Jožeta Baršija in Emila Jurcana v okviru serije predavanj arhitektura ≠ umetnost, v kateri povabljeni umetniki, arhitekti ter teoretiki umetnosti in arhitekture premišljujejo razmerje med umetnostjo in arhitekturo. Bolj kot vprašanje o pojmovanju arhitekture kot umetnost oziroma neumetnost nas v letošnjem letu zanima, na kakšen način sodobna arhitektura vstopa v polje vizualne umetnosti, in obratno, kaj se pri tem prevajanju izgublja in kaj pridobiva; kateri so tisti atributi arhitekture, s katerimi umetniki širijo pojmovanje umetnostnih medijev (filma, kiparstva, slikarstva idr.) in kaj v umetnosti navdihuje arhitekte – kako torej srečevanje umetnosti in arhitekture vpliva na samo pojmovanje in redefiniranje umetniške in arhitekturne prakse.


Jože Barši (Ljubljana): Ali je sublimacija še vedno operativen pojem?

Razmerje med umetnostjo in arhitekturo je skozi zgodovino zavzemalo različne pozicije, tudi glede na »premike«znotraj obeh praks. Bolj kot analiza identitete posamezne prakse me bodo v predavanju zanimali tokovi, postopki, režimi, ki povzročijo/ustvarijo te posamezne identitete. Posvetil se bom enemu od konceptov, ki se zdi v okolju sodobnih umetniških praks nadvse arhaičen in kontaminiran – sublimnemu, in se vprašal, ali je v sodobni umetnosti in arhitekturi koncept sublimacije še uporaben oziroma delujoč.

Emil Jurcan (Pulj): Subverzija forme v arhitekturi

Vprašanje subverzivnosti arhitekturnega delovanja se zdi paradoksalno, v kolikor pri tem upoštevamo prežetost procesa gradnje in urbanizacije s prevladujočim družbeno-ekonomskim redom. Da bi lahko sprožila lastno osvobajanje, se je arhitekturna praksa pripravljena odpovedati svojemu primarnemu cilju – ustvarjanju prostorske forme – in se posvetiti ustvarjanju nematerialnih procesov znotraj obstoječega grajenega okolja. Arhitekturi se na ta način odpira možnost spreminjanja dominantnih narativov, ki definirajo pojmovanje prostora, hkrati pa odvzema možnost spreminjanja prostora samega. Ali je to cena, ki jo mora arhitekturna praksa plačati za lastno kritičnost? V predavanju bom na osnovi lastnih izkušenj delovanja v kolektivih Temp in Pulska grupa ter v zadrugi Praksa primerjal različne modalitete odnosa med materialnim in nematerialnim, med formo in narativom.

 


Jože Barši (Ljubljana) je vizualni umetnik in profesor na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Njegovo delo obsega raznolika interesna območja, od site-specific del, npr. Javno stranišče (1999) in Hiša (2001; po razstavi je postala dom za brezdomca), do radijskega oddajanja kot prostora razstavljanja, javnih predavanj, zvočnih in konceptualnih del (Pogovarjanja, Prazno predavanje itn.). Bil je predstavnik Slovenije na Beneškem bienalu leta 1997, leta 1995 ga je kurator René Blocka povabil na 4. mednarodni istanbulski bienale, leta 2013 pa je v MSUM imel pregledno razstavo.


Emil Jurcan (Pulj) je diplomiral na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Je soustanovitelj dveh kolektivov: Temp v Ljubljani (2004–06) in Pulske grupe v Pulju (2006–12). Trenutno je dejaven v arhitekturni zadrugi Praksa v Pulju kot arhitekt in urednik bloga o arhitekturni teoriji. Od 2015 je tudi predsednik Istrskega društva arhitektov.
http://praksa.hr/
http://praksazadruga.tumblr.com/


Dogodek organizira Društvo Igor Zabel za kulturo in teorijo v sodelovanju z Muzejem za sodobno umetnost Metelkova in s podporo ERSTE sklada.