Zasnova: Zdenka Badovinac in Eda Čufer
Otvoritveno predavanje: Boris Groys
VIDEO DOKUMENTACIJA S KONFERENCE
Udeleženci konference: Zdenka Badovinac, Izidor Barši (Neteorit), Barbara Borčić, Eda Čufer, Mladen Dolar, Charles Esche, Former artist known as Adrian Kovacs, Anthony Gardner, Marina Gržinić in Jasmina Založnik, Lev Kreft, Dejan Kršić, Tomaž Mastnak, Rastko Močnik, Alexei Monroe, Katja Praznik, Daniel Ricardo Quiles, Igor Vidmar, Alexei Yurchak
Uradna spletna stran ob razstavi NSK od Kapitala do kapitala.
Konferenca NSK: Program in udeleženci
Razstava NSK od Kapitala do kapitala je prva pregledna razstava umetniškega kolektiva NSK, osredotoča pa se tudi na transformacijska osemdeseta leta. V času, ko so se vsi samo še pretvarjali, da verjamejo v socialistično samoupravljanje razpadajoče države Jugoslavije, je NSK jasno povedal, da je cesar gol - od prve plakatne akcije Laibacha v Trbovljah leta 1980 vse do zadnje notranje koordinirane serije projektov z naslovom Kapital v začetku devetdesetih let.
Ko je konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let potem zares prišlo do propada vzhodnoevropskega realnega socializma in razpada Jugoslavije, je NSK s projekti iz serije Kapital (s predstavo Kozmokinetičnega kabineta Noordung leta 1990, s knjigo in razstavo skupine Irwin leta 1991 in s ploščo Laibacha leta 1992) z občutkom za dvoumnost, ki se izmika ironiji, poudaril takrat še odprto vprašanje: kaj se bo po odpravi realnega socializma v Vzhodni Evropi zgodilo z vrednostnim sistemom Marxovega Kapitala, knjige, ki je spremenila tok zgodovine in zaznamovala razvoj 20. stoletja. Ali ima po padcu berlinskega zidu pogled na zgodovino in svet, ki ga zagovarja Kapital, sploh še prihodnost? Ali je mogoče pričakovati, da se bo na podlagi kritike napak in zgrešenih priložnosti realnega socializma pojavilo novo, naprednejše branje Kapitala? Ali je, nasprotno, svet po letu 1989 zares vstopil v retro obdobje zgodovine, ki daje še eno priložnost rudimentarnemu, nereflektiranemu kapitalizmu?
Na temelju Laibachovih izhodišč, zapisanih v »10 točkah konventa« leta 1982, v katerih skupina ugotavlja, da je »vsaka umetnost podvržena politični manipulaciji razen tiste, ki govori z jezikom te manipulacije«, in predstavi progam slednje, so skupine in oddelki NSK-ja v osemdesetih letih razvili konsistentno umetniško metodologijo retro pristopa k snovanju umetnosti, pristopa, ki je v izhodišču zanikal individualno umetniško svobodo, originalnost in avtorstvo ter zagovarjal idejo taktičnega citiranja, ponavljanja in diktiranega ready-madea. S tem pristopom je bilo delo skupin NSK-ja sicer povsem v duhu časa citatomanskih osemdesetih let, vendar jim je nasproti postavilo jasno artikulirano metodo, zavestno razvito terminologijo ter jasne estetske in politične cilje, ki ohranjajo delo skupin NSK-ja onkraj kanoniziranih pristopov k zgodovinjenju umetnosti osemdesetih let.
NSK ni hotel biti disidentska umetnost. Privzemajoč dominantne politične in umetnostne jezike družb 20. stoletja, se je odločil za na videz afirmativen pristop. Ni mu šlo za izboljšave obstoječega družbenega sistema s kritiko, ampak za bolj temeljne spremembe, ki so lahko dosežene samo z delovanjem na zavest posameznikov s performativnimi taktičnimi manevri, retro metodo, zavajanjem v nadidentifikacijo za doseganje deidentifikacije in z razkrivanjem ekonomije užitka, na kateri temelji vsaka ideologija. Z razkrivanjem skupnih temeljev različnih totalitarizmov, vključno z že takrat razvidno totalitarno naravnanostjo družb poznega kapitalizma, je bil NSK univerzalen (in ne vzhodnoevropsko partikularen) pojav, ki ga je mogoče hevristično zaobjeti v konceptu »dogodka«, kot ga je leta 1988 filozofsko artikuliral Alain Badiou.
Po letu 1992 se je Neue Slowenische Kunst preimenoval in rekonceptualiziral v NSK državo v času, ki je kolektiv z odprtim članstvom, h kateremu lahko pristopi vsakdo, ki zaprosi za potni list in postane državljan NSK države. Po letu 2000 so se začeli vse številnejši državljani NSK države organizirati neodvisno od matičnih skupin, kar je pripeljalo do Prvega kongresu NSK državljanov v Berlinu leta 2010.
Konferenca NSK od Kapitala do kapitala. Neue Slowenische Kunst, dogodek zadnjega desetletja Jugoslavije bo skušala osvetliti dediščino in aktualni pomen kolektiva NSK s serijo predavanj in okroglih miz, ki se bodo osredotočale na naslednje téme: Od Kapitala do kapitala, NSK in dediščina zgodovinskih avantgard, Kaj je bila alternativa - odnos med NSK in alternativno kulture osemdesetih let, Zgodovina umetnosti in institucionalna kritika v luči geopolitičnih relacij, Kapitalizem in Država.
1. Laibach, Simpatija za hudiča, dvorana hala Tivoli, Ljubljana, 30.3.1989. Foto Antonio Živkovič
2. Krst pod Triglavom, Gledališče Sester Scipion Nasice, 1986. Foto Marko Modic
3. Irwin, Dušan Mandič, Portret jelena, 1986. Foto Dejan Habicht
4. Skupni portret članov NSK pred modelom Tatlinovega stolpa iz predstave Gledališča Sester Scipon Nasice Krst pod Triglavom, 1986. Foto Marko Modic
