Javne diskusije, ki so bile namenjene preverjanju vsebin Muzeja sodobne umetnosti

Prva izmed teh je bila konferenca »Kaj sodobna umetnost zahteva od svojih institucij?«, ki smo jo organizirali v Informacijskem centru MG
(1. in 2. 3. 2003).

Namen konference je bil sprožiti diskusijo o sodobnem, še zlasti v okviru muzejske obdelave, prezentacije in produkcije, pa tudi glede na druge prostore/institucije, ki se ukvarjajo s podobnimi nalogami. Lokalno problematiko smo želeli obdelati širše, v smislu odprtih vprašanj sodobne umetnosti nasploh in nadaljnjega razvoja prostorov njenega hranjenja, prezentacije, interpretacije, pa tudi produkcije. Zato smo k sodelovanju poleg domačih strokovnjakov - Jerneje Batič, Barbare Borčić, Vuka Ćosića, Petra Tomaža Dobrile, Simona Karduma, Jurija Krpana, Gregorja Podnarja, Tadeja Pogačarja, Andreja Smrekarja, Lilijane Stepančič, Igorja Španjola, Simone Vidmar, Igorja Zabela, povabili tudi tuje kustose oz. direktorje umetniških institucij, med katerimi so bili: Nicolas Bourriaud, direktor razstavišča za sodobno umetnost Palais de Tokyo v Parizu, Edelbert Koeb, direktor muzeja Museum Moderner Kunst Stiftung Ludwig na Dunaju, Lars Grambye, direktor fundacije Danish Contemporary Art Fundation iz Kopenhagna, Joseph Ortner, soustanovitelj skupine Museum in progress na Dunaju.

Sklep konference je bil, da sodobna umetnost nujno rabi prostor, ki bi umetnikom poleg prezentacije lahko nudil tudi in predvsem pogoje za odkupe, teoretsko obravnavo, mednarodno uvrščanje in produkcijo del. Slovenski prostor zato nujno potrebuje muzej sodobne umetnosti, in temu namenu bo služila ustrezno prenovljena bivša vojašnica na Metelkovi 22.

V okviru razstave Form-Specific smo izvedli dva dogodka, in sicer nadaljevanje konference »Kaj sodobna umetnost zahteva od svojih institucij?« kot del projekta Apolonije Šušteršič Vzorčna soba/debatna soba, zadnja soba, ki je izpostavil problematiko nadaljnje usode stavbe na Metelkovi in Muzeja sodobne umetnosti, ter okroglo mizo z naslovom »Muzej sodobne umetnosti - ustanovitveni akt?« (10. 6. 2003)

Obakrat so sodelovali umetniki ter predstavniki zainteresirane strokovne javnosti, Ministrstva za kulturo, lokalne skupnosti in gospodarstva.

Med muzejem moderne in muzejem sodobne umetnosti na začetku 21. stoletja (26. 6. - 11. 7. 2006)
Serija petih predavanj

Moderna galerija je v času od 26. 6. do 11. 7. 2006 pripravila serijo predavanj, ki so se navezovala na odnos muzeja moderne in muzeja sodobne umetnosti in so potekala v okviru aktivnosti, povezanih z reorganizacijo strokovnega dela v dve enoti, v muzej moderne ter muzej sodobne umetnosti, pa tudi zaradi drugačnih predlogov o namembnosti zgradbe na Metelkovi 22.

Na predavanjih so svoje delo predstavili pomembni strokovnjaki, direktorji umetnostnih muzejev, kuratorji in teoretiki, kot so Kasper König, direktor muzeja Ludwig Museum v Kölnu (26. 6.), Carlos Basualdo, umetnostni kritik in kustos za sodobno umetnost v Philadelphia Museum of Art v Filadelfiji (3. 7.), Nicolas Bourriaud, umetnostni kritik, kurator in teoretik (6. 7.), Marco de Michelis, dekan fakultete za vizualno umetnost in oblikovanje na akademiji IUAV v Benetkah (7. 7.), in Peter Pakesch, direktor Kunsthaus / Landesmuseum Joanneum Graz (11. 7.)

Vsi predavatelji so izpostavili pomembnost in enkratnost mednarodne zbirke Arteast 2000+, ki jo je Moderna galerija prvič predstavila javnosti leta 2000 v času Manifeste v Ljubljani v še neobnovljenih prostorih nekdanje vojašnice na Metelkovi in ki bi lahko predstavljala jedro muzeja za sodobno umetnost v isti stavbi. Moderna galerija je, kot že rečeno, leta 1994 dobila v uporabo eno od stavb v kompleksu vojašnice bivše Jugoslovanske armade, kjer je prvič javno predstavila svojo mednarodno zbirko Arteast 2000+, ki v veliki meri predstavlja umetnost vzhodne Evrope, temelječo na avantgardnih tradicijah. Pridobitev nove stavbe je narekovala tudi vsebinsko delitev Moderne galerije, in sicer na Muzej moderne umetnosti, ki bi ostal v obstoječi zgradbi na Tomšičevi 14 in Muzej sodobne umetnosti, ki bi bil v eni od stavb nekdanje vojašnice na Metelkovi 22. Oblikovanje posebnega muzeja za sodobno umetnost je narekovalo tudi dejstvo, da Slovenija preprosto nima nobene večje institucije, ki bi bila primerna sodobnim inovativnim praksam in njihovi tradiciji.

V okviru vsebin, ki jih Moderna galerija načrtuje na Metelkovi, želi poudariti predvsem nove načine prezentacije in interpretacije sodobne umetnosti ter večjo interdisciplinarnost.

Zbirka Arteast 2000+ - mednarodna gostovanja in izposoje posameznih del: 2001-2006

Nazaj