Šerić-Šoba

Nebojša Šerić-Šoba
Tragedija, 1999
fotografija

Med osnovnimi umetniškimi strategijami Nebojša Šerića-Šoba je združevanje prvin, ki pripadajo zelo različnim kontekstom, pri čemer pridejo do izraza presenetljivi paralelizmi in povezave med njimi. Eden najbolj znanih primerov tega pristopa je diptih iz dveh fotografij umetnika. Na eni v uniformi in oborožen stoji v strelskem jarku med vojno v Bosni, na drugi pa v enaki pozi na obali v sproščenem vzdušju jadranskega obmorskega mesta.

Tragedija, ki jo je naredil za svojo razstavo v galeriji Škuc v Ljubljani leta 1999, združuje podobje sodobne množične kulture z visoko tradicijo antičnega kiparstva. Na sliki je nogometaš iz majhnega podeželskega kluba, popolnoma obupan, ker je njegovo moštvo izgubilo tekmo. V njegovi pozi takoj prepoznamo pozo Umirajočega Galca. Kip ni le upodobitev umirajočega vojaka, temveč predvsem poosebitev grenkobe in brezupa poraza. V prevladujočem kontekstu proslavljanja rimskih zmag je avtor Umirajočega Galca uspel dati tej podobi brezupa in poraza neko posebno moralno dostojanstvo. Pri paralelizmu med kipom in nogometašem gre za več kot le duhovito domislico. Športni novinarji pogosto uporabijo besedo »tragedija« pri opisovanju močno premaganih moštev. Šoba v svoje delu kaže na to, da bi bilo treba take opise jemati dobesedno. Ker je v sodobnem športu čustveni in simbolični vložek v spopad tako visok, je poraz lahko resnična tragedija za igralce in navijače.

Igor Zabel

(prevod besedila, ki je bilo objavljeno v katalogu The Art of Eastern Europe. A Selection of Works for the International and National Collections of Moderna galerija Ljubljana, Innsbruck, 2001)